Spomini, pisma in potopisi

Orhan Pamuk: Istanbul – Spomini na mesto

"Morda se mi zdi Istanbul tako melanholičen kraj zato, ker sem toliko sosesk in stranskih ulic, toliko razgledov z vrha gričev videl med sprehodi, potem ko sem izgubil svojo po mandljih dišečo ljubezen."

spomini-pisma-potopisi
foto: Flickr

Do zdaj edini turški nobelovec za književnost Orhan Pamuk se je v knjigi spominov Istanbul – Spomini na mesto dotaknil svojega otroštva in mladosti, svoj portret pa je subtilno izvezel na kulturno-zgodovinski draperiji mesta Carigrad. To po avtorjevem mnenju zaznamuje prav otožnost, melanholija, po turško hüzün, kot zapiše: »Počasi sem začel razumevati, da imam Carigrad rad zaradi njegovih ruševin, zaradi njegovega hüzüna, zaradi slave, ki jo je nekoč premogel in pozneje izgubil.« Kot je Pamuk povedal v intervjujih, je ta močno avtobiografska, memoarna knjiga nastajala v trenutkih osebnostne krize, ko je pisatelju umiral oče in se je ločeval. V Turčiji je izšla leta 2003, v slovenščino jo je pred trinajstimi leti prevedel Jure Potokar, oddaja Spomini, pisma in potopisi pa je bila posneta leta 2010.