Ocene: filmi

Ta nora 80a

ta-nora-80_02

Odštevajo se zadnji dnevi avgusta 1980. Univerzitetni kampus v Teksasu se polni s starimi študenti in bruci. Med njimi je tudi Jake, ki je prišel študirat kot obetaven športnik in je vključen v univerzitetno bejzbolsko ekipo, kar prinaša določene prednosti in svoboščine. In spletanje predvsem moških vezi bo v naslednjih treh dneh še kako temeljilo na izkoriščanju in preizkušanju te sladke svobode.

Novi film Richarda Linklaterja Ta nora 80a se osredotoča na spoznavni konec tedna tik pred začetkom univerzitetnih predavanj, kar pomeni, da bi lahko bil v glavni vlogi tudi Mason iz Fantovskih let – zaradi časovne kontinuitete, pa tudi zaradi določenih značajskih potez naivne nedolžnosti, ki si jih delita protagonista. Vendar se filma tudi v marsičem razlikujeta. Če so Fantovska leta nežen portret odraščanja na realističnih temeljih, začinjen z liberalnim angažmajem, so Ta nora 80a prej opojna fantazija, temelječa na mitologiji bejzbola in študentskih bratovščin, pa tudi prežeta s filmskimi referencami na omenjeni temi. Kljub kratkemu časovnemu izseku Linklater tokrat naslika obdobje popolne brezskrbnosti in blaženega vitalizma, prepojenega z velikimi količinami piva in testosterona.

Z analitične perspektive je mogoče ceniti konceptualno doslednost filma, da se v strogo dramskem smislu ne zgodi skoraj nič. Dobesedno gre za nizanje splošno znanih situacij iz študentskega življenja. In vendar Linklater prav s tem ponavljanjem prikaže rezino ameriškega načina življenja.

Pri tem pride na misel Robert Altman, ki je dosegel mojstrstvo prav s tovrstnimi ansambelskimi deli, v katerih se liki, dialogi in dogodki navidez kaotično drobijo in kopičijo eden čez drugega.

A če kaže Altman v svojih delih kritični negativ Amerike, je Linklater v svojem novem delu tako osladno pozitivno naravnan, da postmodernistično skeptični gledalec nehote pomisli, če ni v tem že nekaj ironije. Seveda ne moremo niti mimo tega, da si je za prikaz brkatih študentov treba hkrati nadeti tudi lesena hipsterska očala.

Izogniti se velja vpisovanju pomenov tja, kjer jih ni, vendar velja ob slavljenju mačizma in eskapizma, pijanosti in prepotentnosti, ki smo mu priča znotraj formata neodvisne produkcije v filmu Ta nora 80a, razmisliti tudi o političnem konservativizmu, ki ga je po vseh študentskih in drugih revolucijah prineslo to desetletje. Globalna zmaga dobrih v Reaganovi Vojni zvezd je bila pač precej nedvoumna. In s tega vidika se zdi Linklaterjev film predvsem nostalgično ljubezensko pismo obdobju, ko je bilo življenje belega mladeniča na Zahodu še preprosto in polno perspektiv.