Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Jutranje glasbeno druženje na programu Ars tokrat začenjamo s skladbama italijanskega baročnega skladatelja in violinista Giovannija Battiste Pergolesija, ki je umrl 16. marca, na današnji dan, leta 1736. Star je bil komaj 26 let. Pergolesi je najbolj znan po svojih sakralnih delih (pri tem njegova Stabat Mater velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb vseh časov) ter po svojem opernem opusu, s katerim je pomembno prispeval tako k razvoju komične opere (opere buffe) kot resne opere (opere serie). Poslušali bomo kantato Questo e il piano ter skladateljev Koncert za violino in godala v B-duru v interpretaciji solistke Andree Keller in ansambla Concerto Köln. Za večino Pergolesijeve instrumentalne glasbe sicer ni mogoče čisto z gotovostjo trditi, da je izvirna. Tako je recimo avtorstvo njegovega Koncerta za flavto v G-duru vedno bolj vprašljivo. V koncertu za violino pa lahko brez dvoma opazimo skladateljevo vrhunsko poznavanje inštrumenta ter njegov prefinjeni občutek za rokokojsko lahkotnost.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Simfonični orkester Helsingborg iz Švedske je z letom 2020 uvedel prvo trajnostno orkestrsko sezono na svetu. K sodelovanju je povabil le tiste dirigente in soliste, ki so se bili pripravljeni odpovedati letenju. Njihov umetniški vodja Fredrik Österling je povedal, da so glasbo predolgo doživljali kot nekaj, kar ni povezano z okoljem in podnebnimi spremembami. Pravi, da se nam čas izteka ter da moramo k spremembam zdaj prispevati vsi, tudi glasbeniki. Ob bližajočem se 7. Globalnem dnevu recikliranja, ki bo 18. marca, bomo poslušali izvedbo prvega in drugega stavka Simfonije št. 2 Larsa Erika Larssona v interpretaciji tega okoljsko ozaveščenega orkestra. Simfonični orkester Helsingborg bo vodil Hans Peter Frank.

Avtor: Katarina Radaljac

Pesem Priprave na prihod aprila je izbrana iz Zupanove pesniške zbirke Odpiranje delte, za katero je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. Napisana je v impresivni, poetični govorici in v skoraj slovesnem tonu tematizira zorenje, prihajanje nekega novega, drugačnega časa. Interpretira jo Matej Recer.
Produkcija leta 2014.

Avtor: Ars

15. marca je pod geslom »Enake pravice do spanja za globalno zdravje« potekal že 17. Svetovni dan spanja. Ta dan v Glasbeni jutranjici obeležujemo s poslušanjem raznolikih uspavank, napisanih za vokal, klavir, komorne zasedbe in celo orkester.

Avtor: Katarina Radaljac

Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna spoznanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.

Avtor: Ars

Tomato Košir je še kot študent oblikoval idejno zasnovo za logotip Ministrstva za kulturo, ki ga je pozneje tudi dovršil in se še danes razpenja po stavbi. Celostne grafične podobe je zasnoval za številne organizacije, njegova specialnost so tudi tako imenovani vizualni komentarji. Ustvarja za naš Dnevnik, pa za tuje medije, kot so britanski Guardian, italijanski Internazionale in ameriški Politico. Kot so utemeljili ob nagradi Prešernovega sklada, ''področje vizualizacij za naslovnice časopisov od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev.'' Dodali so, da imajo njegove ilustracije ''izredno sporočilno moč''. So intelektualno pronicljive, pogosto z elementi humorja in ironije, in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Sam pravi, da se dobrega oblikovalca vidnih sporočil težko prepozna po slogu, saj podobo prilagaja vsebini in ne sebi.

Avtor: Žiga Bratoš

Baribci, ljudstvo iz Benina, so se vedno upirali kakršni koli nadvladi. Njihov mitski prednik Kisra naj bi pobegnil iz Meke pred prisilno islamizacijo, njihova država Bariba pa se je upirala tako raziskovalcem kot tudi misijonarjem in kolonizatorjem. Baribski ljudski pesniki, grioti, prepevajo o junakih upornikih, njihova obredna glasba pa je sveta in jo morajo izvajati brez napake; pri nekaterih izvedbah smejo sodelovati le tisti, ki so iniciirani v svete bratovščine. Glasbi Baribcev se bomo posvečali: petju ob spremljavi brenkala dambararú, gosli, ki jim pravijo gogé, in bobna, imenovanega gon.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Prebuja je se pomlad in z njo spomladanska sezona festivalov. Spregovorili bomo o Pripovedovalskem festivalu, Bobrih ter se pogovarjali s pisateljico Marijo Stepánovo, ki jo gosti festival Fabula. Vélika tema tega tedna je tudi novi prevod Svetega pisma – prevod iz izvirnih jezikov, v slovenščino. Na področju likovnih umetnosti bosta v ospredju razstavi sodobnega slovenskega kiparstva Dimenzije ter mednarodna razstava sodobne umetnosti Dobre novice, nekoliko širše pa bomo segli s pogledom v največji univerzitetni znanstveni muzej in na druge zaklade kulturne dediščine v Padovi.

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala; med njimi imata posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena.
Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži obsega enajst tematsko zelo različnih besedil: v njih imajo pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče.


Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc

Avtor: Staša Grahek

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Koncert z naslovom Od baroka do romantike je bil 12. julija lani izveden v avditoriju Paua Casalsa v mestu El Vendrell v katalonski provinci Tarragona. Na sporedu so bile štiri generacije skladateljev, ki jih postavljata na skupni imenovalec občudovanje in študij glasbene umetnosti najstarejšega izmed njih – Johanna Sebastiana Bacha. Na koncertnem večeru, ki je bil del tamkajšnjega mednarodnega poletnega glasbenega festivala Paua Casalsa, je nastopil festivalski orkester pod umetniškim vodstvom violinista Ericha Höbartha. Kot solist se je v Koncertu za inštrument s tipkami št. 4 v A-duru, BWV 1055 Johanna Sebastiana Bacha predstavil madžarski pianist Péter Nagy, ki je sodeloval tudi pri izvedbi Beethovnovega Klavirskega kvarteta v Es-duru, op. 16. Spored sta dopolnili uvodna skladba Wolfganga Amadeusa Mozarta Adagio in fuga v c-molu, K. 546 in sklepna Simfonija za godala št. 10 v h-molu Felixa Mendelssohna.

Avtor: Mihael Kozjek

Anja Mugerli, uveljavljena slovenska pisateljica, je za svoja dela prejela več nagrad in nominacij, med njimi evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto (obe za kratkoprozno zbirko Čebelja družina), njena knjiga kratke proze Zeleni fotelj je bila leta 2015 nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, njen roman Spovin pa je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik.
Izbrani odlomek je iz daljše novele z naslovom Plagiat; objavljena bo v avtoričini novi knjigi kratkih pripovedi, ki jeseni izide pri založbi Miš. V zgodbah iz zbirke nastopajo ženske, ki zavedno ali pa tudi ne vplivajo na življenja druga druge. Rdeča nit, ki se vleče skozi pripovedi, je izguba: od stanovanja, prijateljstva, ljubezni, partnerja, matere … do veliko manj oprijemljivih stvari, kot sta mladost in podoba, ki jo imamo o sebi in drugih.

Interpretka je Ajda Pirtovšek,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija leta 2024.

Avtor: Ars

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Avtor: Dejan Juravić

Antun Gustav Matoš (rojen je bil leta 1873, umrl je leta 1914) je bil hrvaški pesnik, pisatelj, esejist in kritik, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje odprl hrvaško književnost sodobnim literarnim iskanjem in rešitvam. Ob 110. obletnici smrti se ga spominjamo s kratkim izborom njegovih sonetov.

Prevajalec je Drago Bajt,
režiserka Saška Rakef,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija leta 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin