Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 21.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kajetan Kovič v pesmi Pomlad opozarja, da se pomladno brstenje, veselje in sploh spodbudni občutki hitro lahko zasukajo v staro, surovo leto.

Interpret je Branko Jordán,
produkcija leta 2019.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Predvajamo Bachove triosonate. Ta glasbena oblika je v sedemnajstem stoletju postajala vedno pomembnejša in se je na prelomu stoletja uveljavila kot absolutni ideal v komorni glasbi, podobno kakor pozneje godalni kvartet. Nadvse preseneča, da je Bach zapustil tako malo del v običajni triosonatni zasedbi z dvema melodičnima inštrumentoma in bassom continuom. Poleg tega niti ena skladba ni namenjena značilni kombinaciji dveh violin in continua. Bach je namesto tega pogosto namenil tri glasove le dvema izvajalcema. Melodični inštrument, kot je violina, flavta ali viola da gamba, je izvajal enega izmed zgornjih glasov, desna roka čembalista je prevzela drugi glas, leva pa je izvajala basovsko linijo.

11:00
Poročila

V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo v nedeljo gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.

14:00
Poročila

Teden dni pred mednarodnim dnevom gledališča in začetkom 53. Tedna slovenske drame se sprašujejo selektor festivala Rok Bozovičar, Vilma Štritof, selektorica 58. Borštnikovega srečanja in Tadeja Krečič, kakšno je slovensko gledališče ta trenutek in kaj nam prinašata največja gledališka festivala. Kritično in poznavalsko komentirajo postkoronsko dogajanje na naših odrih, izbora tekmovalnih predstav, najbolj izstopajoče značilnosti selektorskih odločitev v luči odsotnosti klasikov in menjave generacij med ustvarjalci.

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dela Sergeja Prokofjeva, Igorja Stravinskega in Mauricea Ravela so bila na sporedu koncerta Simfoničnega orkestra Jugozahodnega nemškega radia iz Stuttgarta 9. decembra lani v kulturnem in kongresnem centru Liederhalle v Stuttgartu. Vodil ga je šef dirigent Teodor Currentzis. V vlogi solistke je gostovala ruska pianistka Julijana Avdejeva.

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je tudi razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča.

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibčno popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmurski ravnici, pri tem pa avtor v okviru intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.
Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko in ostal tam vse do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada. Tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, zaigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marije Vere za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Simfonični orkester RTV Slovenija bo skupaj z dirigentom Davorinom Morijem začel 37. festival Slovenski glasbeni dnevi. Na sporedu koncerta bo orkestrska glasba skladatelja akademika Lojzeta Lebiča, tudi njegov diptih Glasba za orkester Cantico I in II, ki bo po dvajsetih letih prvič izvedena skupaj, v celoti. Slišali bomo lahko še dve Lebičevi deli, Glasove za orkester godal, tolkal in brenkal in Uverturo za tri instrumentalne skupine.

Ob dnevu poezije Literarni večer posvečamo nekaterim pesnicam in pesnikom, ki s svojimi poetikami nagovarjajo občinstvo s posebno družbeno senzibilnostjo, ki včasih prehaja v ostro družbeno kritiko. Lasten jim je aktivizem, za vsakogar izmed njih je boj za pravice človeka in državljana oziroma državljanke nujen sestavni del življenja in torej tudi osebne poetike. Politična poezija ali kar preprosto poezija (saj nepolitične poezije pravzaprav ni) je zanje oblika bivanja v svetu in izrekanja sveta, v katerem so se znašli.

Avtorica scenarija je Taja Kramberger,
avtorji literarnih del: Faiz Ahmed Faiz, Roque Dalton García, Langston Hughes, Devorah Major, Denise Levertov, Muriel Rukeyser, Otto René Castillo, Samih Al Kasim in Leroi Jones;
prevajalka: Taja Kramberger.
Režiral je Jože Valentič,
bralca sta Eva Longyka Marušič in Renato Horvat,
interpreta: Željko Hrs in Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka: Jure Culiberg in Andrej Kocan,
asistent zvoka: Nejc Zupančič,
urednica oddaje pa Tina Kozin.
Leto produkcije: 2012.

21:45
Poigra
22:00
Poročila

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, tako klasikov sodobne glasbe kot najmlajših ustvarjalcev.

Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA, je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih. Leta 2011 je izdala udaren pesniški prvenec z naslovom Najboljši so padli. V njem se odmika od ikonografije slovenskega pesniškega modernizma. Pesnica bolj stavi na ironijo in sarkazem. Gre, skratka, za surovo in kritično poezijo, ki je izrazito samosvoja, polna energije, obratov in duhovitih domislic. Zgodnja poezija Katje Perat je tista poezija, ki vzbuja pozornost tudi v tako pestri množici pesniških glasov, kot jih lahko slišimo na svetovni dan poezije.

Interpretka je Sabina Kogovšek,
režiserka Irena Glonar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Jure Culiberg in Dušan Fortuna,
urednik oddaje Gregor Podlogar.
Leto nastanka je 2011.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt