Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 23.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnik, pisatelj, politik, prevajalec, nekdanji radijski sodelavec in partizan Ciril Zlobec je pogosto upesnjeval osebne izkušnje. Tako tudi v pesniški zbirki V viharjih in zavetrjih srca (2007), tudi v pesmi Čeprav nam jih življenje sproti ruši. Toda čeprav je življenjska preizkušnja huda, pesnik vztraja. Posnetek je nastal med snemanjem oddaje Izšlo je.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Ferenc Farkas velja za starosto madžarske klasične glasbe. Bil je dolgoleten profesor na Glasbeni akademiji Franza Liszta, v tridesetih je vodil eno izmed raziskovanj madžarske tradicijske glasbe in zbiral ljudske pesmi. Zavedal se je pomembnosti dela, ki sta ga v tem času že opravljala Bartok in Kodaly. Njegov opus, ki zajema več kot 700 del, je temeljil na madžarski, pa tudi italijanski glasbeni tradiciji, ki jo je znal svojevrstno vključiti v svoje skladbe.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Citrarka Janja Brlec v želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Izdala je plošči Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo za citre od baroka do sodobnosti.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Na sporedu Sonata za violino in klavir št. 1 v f-molu, op. 80 in Sonata za klavir št. 7 v B-duru, op. 83, imenovana tudi Stalingrad, Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Izvajalci: Lalita Svete, violina, in Evgeny Sinaiski, klavir, ter Aleksander Gadžijev, klavir.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki.
Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

Avtor: Ivan Merljak

13:55
Poigra
14:00
Poročila

Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo, iz katere raste. Naj bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še marsičem.

Avtor: Petra Tanko

14:55
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Prvi del plošče je poklon Igorju Stravinskemu in njegovi skladbi Pomladno obredje, ki je nastala leta 1913. V drugem delu pa je sloviti Jim McNeely priredil Potterjeva skladbe Dawn, The Wheel, Wine Dark Sea in Okinawa.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 31. januarja v Glasbenem centru v Helsinkih vodil Sakari Oramo. Na začetek programa je bil uvrščen lirični in neoklasicistični Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel južnokorejski violinist Inmo Yang, zmagovalec Sibeliusovega violinskega tekmovanja leta 2022. Simfonije, ki so jih sestavile ženske, so v zgodovini glasbe nekoliko redke. Simfonija v fis-molu Dore Pejačević je zgodovinsko pomembna tudi v nečem: gre za prvo hrvaško simfonijo.

Avtor: Polona Kovačič

Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število učencev in dijakov, ki se učijo slovenščino, narašča. Ti za svojo odločitev zelo redko navajajo sorodstvene vezi s Slovenijo in narodnost, mnogi med njimi želijo nadaljevati šolanje v Sloveniji. Ali postaja slovenščina na Hrvaškem jezik, ki ima ekonomski pomen? Gostja oddaje bo predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas k poslušanju kantat Andréja Capleta, Claudea Debussyja in Mauricea Ravela. Povezuje jih rdeča nit neuspehov na tekmovanju za rimsko nagrado, francoskem tekmovanju za študente umetnosti. To je zmagovalcem omogočilo, da 3 do 5 let študirajo v Rimu.
Izbrane kantate so nastale za tekmovanje, vendar niso bile nagrajene in so ostale neobjavljene, oziroma neizvedene vse do leta 1994, ko sta jih posnela Zbor in Orkester pariške Sorbonne.

Avtor: Brigita Rovšek

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretka: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Program:
Božidar Kos: Sinfonietta za godala
Svetlana Maraš: Defiance of Glorious Children (koncertna izvedba)
***
Larisa Vrhunc: Tako tiho (koncertna izvedba)
Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov bo v znamenju sodobne ustvarjalnosti. Začel ga bo v svetovnem merilu eden najuspešnejših slovenskih skladateljev Božidar Kos, večkrat nagrajeni umetnik, ki si je svetovno slavo prislužil na drugi strani Zemljine poloble ter se zapisal med vodilne glasbene osebnosti Avstralije in širšega pacifiškega območja. V njegovi glasbeni govorici tako pomenljivo odzvanja širjava oddaljenih pokrajin s pridihom kozmičnega. Sinfonietta za godala iz leta 1984 sodi v obdobje, ko je Kos začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike.
V osrčju sporeda sta kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta našli ustvarjalne vzvode pri otrocih. Leta 2023 premierno izvedeni deli sta nastali v okviru umetniškoraziskovalnega projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka na življenje človeka od zibke do slovesa. Srbska umetnica Svetlana Maraš, ki ustvarja na presečišču eksperimentalne glasbe, zvočne umetnosti in novih medijev, se v skladbi Defiance of the Glorious Children opre na pustolovsko, sveže in brezmejno muziciranje otrok ter njihovo svobodo eksperimentiranja in improviziranja. Larisa Vrhunc, ena tistih slovenskih skladateljic, ki so se kot prve v zgodovini slovenske ustvarjalnosti uveljavile v tujini, pa se v kompoziciji z laskavo mednarodno oznako »priporočeno delo« Tako tiho ozira k najmlajšim: z mislijo na mlade poslušalce je ustvarila tiho glasbo za dojenčke in malčke ter s tem odprla še neuhojeno pot predstavljanju glasbene umetnosti najmlajšemu občinstvu.
Praznik glasbe se bo izpel sKoncertom za violino in orkester, op. 49 Janeza Matičiča, za klavirjem izbrušenega virtuoza, ki pa je v svet glasbe stopil z violino v roki. Koncert, prežet z dinamiko čutnosti in nadzora, je napisal v poznih sedemdesetih, v času, ko se je že dodobra navzel pariškega duha. Ob spremljavi simfonikov RTV Ljubljana in pod taktirko maestra Stevena Loya ga bomo slišali bomo v interpretaciji mlade, v Londonu živeče slovenske violinistke Lane Trotovšek, ki je v zadnjem desetletju ustvarila zavidljivo mednarodno solistično kariero.

Avtor: Primož Trdan

Francoski pesnik Claude Esteban se je rodil 26. julija 1935 španskemu očetu in francoski materi. Pripadnost različnima kulturama je močno zaznamovala njegovo poezijo. Dvojnost, ki jo je čutil v sebi, je delno pomiril tako, da je svoje pesmi pisal v francoščini ter v francoski jezik prevajal špansko govoreče pesnike, kot so bili Octavio Paz, Jorge Luis Borges in Federico Garcia Lorca. V zbirki "Razpostava vrta in telesa", ki je izšla leta 1983, v kratkih, skorajda aforističnih pesmih v prozi raziskuje razmerja med živo in neživo naravo ter človekovo mesto pri tem, vse v luči zavedanja o svoji lastni smrtnosti, ki je bila morda osrednja pesnikova obsesija.

Prevajalec: Aleš Berger,
interpret: Marko Mandić,
režiser: Igor Likar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Ana Rozman,
leto nastanka: 2011.

Avtor: Ars

22:00
Poročila

Poslušamo kompoziciji Jeza rileya Frencha in Pheobe riley Law. Zvočna in intermedijska umetnika sta med drugim organizatorja srečanj, ki sta jih poimenovala murmuration. Beseda pomeni »zbor poslušalcev«. Vsako leto se zbere nova skupina senzibilnih umetnikov, ki raziskuje lokacijske prakse poslušanja, izmenjuje izkušnje ter išče povezave med zvokom in okolico v kateri se nahaja. 25. marca je tako izšel nov album z naslovom murmuration I performing place, ki združuje štiri zvočne kompozicije, nastale v času tega srečanja. Poleg Jeza rileya Frencha in Pheobe riley Law sta svoji deli prispevala še Jenny Berger Myhre in Felicity Mangan.

Avtor: Katarina Radaljac

Pisatelj Franjo Frančič v zbirki kratkih proznih besedil, mogoče celo pesmi v prozi, s pojmi in motivi iz literarnih del slovenskih in tujih avtorjev vabi k branju. Svetovni dan knjige je pravšnja priložnost, da jim prisluhnemo.

Igralec: Branko Jordan,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Alma Kužel,
mojster zvoka: Nejc Zupančič.

Produkcija: 2015

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 23.04.2024 12:45:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt