Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ivan Minatti je bil pesnik, prevajalec in urednik Mladinske knjige, zadnji desetletji svojega življenja tudi redni član SAZU. Kot pesnik je Ivan Minatti izhajal iz povojne angažirane poezije, nato je pod vplivom intimizma oblikovno prešel od tradicionalnih pesniških oblik k prostemu verzu. Objavljamo njegovo pesem iz leta 1947 z naslovom Vsak dan v interpretaciji Slavka Cerjaka.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Janáček je libreto za Katjo Kabanovo napisal sam po drami Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega Nevihta, ki je nekakšna ruska vzporednica Gospe Bovary. Tako kot v Flaubertovem romanu se namreč tudi dogajanje v drami osredotoča na prešuštvo z romantičnimi mislimi prežete ženske, ki več ne zdrži pritiska drobnjakarskega, ozkosrčnega, starokopitnega okolja, v katerem živi. Ostrovski in Flaubert sta do tematike pristopila vsak na svoj način, pač zaradi različnih družbeno- oziroma socialnopolitičnih prostorov, v katerih sta ustvarjala, ne nazadnje tudi zaradi razlik v tako imenovanem nacionalnem značaju narodov, ki sta jim pripadala; tako je romantičnost Emme Bovary predvsem poetično-uživaška, romantičnost Katje Kabanove pa versko-iskrena, čeprav seveda tudi Emmi ne manjka religiozne zaznamovanosti. Ne glede na to pa obe ženski odlikujeta oziroma določata plemenitost in protest proti malomeščanstvu in okosteneli miselnost ljudi, med katerimi živita.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Dotaknili se bomo kar štirih abonmajskih koncertov ter treh drugih glasbenih dogodkov. V okviru abonmajev Slovenske filharmonije smo spremljali koncerta ciklov Sodobne orkestrske skladbe in Pretežno vokalnega cikla, potekal je koncert abonmaja Kromatika in tretji koncert abonmajskega cikla simfoničnega orkestra mariborske SNG. V Ljubljani so poleg tega ob proslavi ob 30-letnici delovanja Slovenskega muzikološkega društva podelili Mantuanijevo nagrado, v ljubljanski operni hiši so proslavili 20 let od premiere zdajšnje postavitve opere Traviata, v Celju pa je v Hiši kulture Celje nastopila sopranistka Katja Konvalinka.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Cristian Mungiu je eden od prvih in najpomembnejših predstavnikov t.i. romunskega novega vala. Za svoj film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva je leta 2007 prejel zlato palmo v Cannesu, prvo za romunski film. V Cannesu in na drugih festivalih so s prestižnimi nagradami ovenčali tudi njegova filma Daleč za griči in Matura. Mungiu je Ljubljano obiskal ob slovenski premieri svojega filma MRI, pod katerega se podpisuje kot scenarist, režiser in producent. V vseh teh vlogah je rad, ker mu zagotovijo, da bo imel pri odločanju toliko svobode, da bo film res njegov, torej avtorski. Pogovor je posnela Tesa Drev Juh.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V tokratni in naslednjih dveh oddajah se bomo posvetili klavirskim interpretom del Sergeja Rahmaninova. Vključno s skladateljem samim in pianisti iz začetka 20 stoletja boste lahko slišali posnetke Svjatoslava Richterja, Lazarja Bermana, Nikolaja Luganskega in drugih. Osrednjo pozornost najprej namenjamo 2. klavirskemu koncertu Rahmaninova s skladateljem v vlogi solista, ki ga spremlja Filadelfijski orkester pod vodstvom Leopolda Stokowskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Med knjižnimi novostmi, ki so izšle v teh dneh, izstopa roman priljubljene latinskoameriške pisateljice Isabel Allende z naslovom Dolgi cvetni list morja. V njem opisuje eksodus več kot dva tisoč Špancev iz frankistične Španije na krovu ladje Winnipeg pod vodstvom Pabla Nerude. Opozorili bomo tudi na strip o pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu z naslovom Kajuh, pesnik, partizan, ki je nastal po romanu Prestreljene sanje Vlada Vrbiča.

En od prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi dirigent Jakob Barbo, ki je nagrado prejel za umetniške dosežke v preteklem študijskem letu. Svojo glasbeno pot nam bo predstavil sam, ob posnetkih glasbe, ki jo izvaja in ki jo je napisal.
Girolamo Frescobaldi: ARIA DETTA BALLETTO (čembalo: JAKOB BARBO)
Tilen slakan / bes. Jakob Barbo: MIDVA SVA TIHO ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 35 v D-duru, K. 385 - Haffnerjeva

Literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je leta 2019 objavila roman Beatin dnevnik pesnice in pisateljice Luize Pesjak v znanstveno-kritični izdaji ter s tehtno uvodno študijo. K avtorici prvega slovenskega dnevniškega romana se je dr. Urška Perenič vrnila z monografijo Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja, objavljeno pri Celjski Mohorjevi družbi. Več o avtorici, njeni usodi v literarni zgodovini in njeni poeziji za mladino ter bidermajerju pove avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, z glasbeno opremo pa spomnimo, da je Luiza Pesjak avtorica libreta za opero Gorenjski slavček. Nikar ne zamudite.

Arcangelo Corelli je svojo peto in najbolj vplivno zbirko objavil 1. januarja 1700 ter v njej zbral dvanajst violinskih sonat. Posvetil jo je volilni kneginji Sofiji Šarloti Brandenburški, ki je bila znana podpornica umetnosti. Z njo ni imel neposrednega stika in verjetno je bilo posvetilo povezano s politiko. Od posvetila si Corelli verjetno ni obetal finančnega dobička, vse pa kaže, da je zbirko izdal na lastne stroške in jo prodajal sam. Če je domneva pravilna, je moral z njo veliko zaslužiti, saj je postala daleč najuspešnejša publikacija instrumentalne glasbe. Notne izdaje so v Italiji dotlej večinoma pripravljali iz premičnih kovinskih simbolov podobno kakor besedila, a je to avtorje omejevalo pri možnostih in natančnosti zapisa. Kompleksnejši bakrorezi, kakršnega je zahteval Corellijev tisk, so bili pred 18. stoletjem redki in so zahtevali občutno daljšo pripravo.

V štirinajstih nadaljevanjih odkrivamo dramatično pripoved Zorka Jelinčiča, enega izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (v Kopru, Rimu, San Gimignanu, Civitavecchii) in obdoje konfinacije v Isernii. S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja. Njegovo intimno izpoved tako skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom. Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v pričevanjsko pripoved in tankočutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča.

Za to delo je avtor Dušan Jelinčič prejel prvo nagrado na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90.obletnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama. Za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst let svinca je Dušan Jelinčič prejel nagrado Prešernovega sklada. Iz utemeljitve nagrade: "Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika. (...) Zaradi nazornega etičnega imperativa, ki prerašča individualno sfero in zaobjema kolektivno držo, se roman vključuje v tradicijo slovenskega romana na Tržaškem, ki od konca vojne dalje ustvarja veliki kolektivni tekst, usmerjen v literarizacijo fašistične ere in druge svetovne vojne. Hkrati pa Jelinčič prenovi tržaško jezikovno paradigmo, ko se oddalji od manieristično dodelanega pisanja in se odloči za direktno in sproščeno izrekanje, za komunikativni model jezika."

Knjiga je izšla konec leta 2020 pri tržaški založbi Mladika.

Radijsko pripoved sta pod režijskim vodstvom Suzi Bandi oblikovala igralca Vladimir Jurc in Matija Rupel.

Produkcija: RAI - Radio Trst A, 2022.

Rezijani so posebni ljudje, kot je tudi dolina Rezije poseben kraj. Ljudje, jezik, glasba – vse to jo jasno določa in dela prepoznavno, kljub temu, da se s časom starosvetnosti, navade in kultura tudi tam spreminjajo; zaradi odmaknjenosti, življenjskih pogojev in drugih vplivov mogoče v zadnjem času še bolj korenito, kot kje drugje. Srečujemo se z rezijansko glasbo, kot so jo domačini izvajali v sedemdesetih letih: energično, samosvojo, izvirno in nedotaknjeno, pa vendar vedno svežo in živo ter še vedno nastajajočo.

Carpe artem 3: Sinergija strun

Na 3. koncertu 10. cikla Carpe artem, ki ga je izvedlo društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, je z godalci simfoničnega orkestra SNG Maribor nastopil priznani slovenski kitarist Aljaž Cvirn.

Koncertni spored Sinergija strun predstavlja glasbo od 18. do 20 stoletja za različne komorne zasedbe od dua do kvinteta, vse pa povezuje kitara. Gostujoči glasbenik tretjega koncerta cikla Carpe artem je bil ugledni slovenski kitarist Aljaž Cvirn, profesor na glasbenem konservatoriju v Zürichu. Sodelovali sta flavtistka Alenka Goršič Ernst, vodja flavt v simfoničnem orkestru SNG Maribor, in Nina Tafi na angleškem rogu, članica simfoničnega orkestra SNG Maribor, ter godalci v zasedbi: violinistka Oksana Pečeny, koncertna mojstrica simfoničnega orkestra SNG Maribor, violinistka Maja Peternel iz skupine prvih violin simfoničnega orkestra SNG Maribor, violist Petar Njegovan, član simfoničnega orkestra SNG Maribor, in violončelistka Ema Krečič, diplomantka ljubljanske Akademije za glasbo, ki je sodelovanje na koncertu prejela kot nagrado Društva za komorno glasbo Amadeus za prvonagrajence tekmovanja TEMSIG. Glasbeniki so izvedli pester in barvit koncertni spored komorne glasbe: Kvartet za kitaro, violino, violo in violončelo v E-duru, op. 2, št. 2 Josepha Haydna, Tri male fantazije za violino in kitaro Marijana Lipovška, Sonato za violončelo in kitaro Radamésa Gnattálija, Eclogues, op. 206 Maria Castelnuova-Tedesca in Kvintet št. 4 za kitaro in godalni kvartet v D-duru Luigija Boccherinija.

Predvajali bomo ponovitev oddaje Glasba 20. stoletja, ki smo jo leta 2014 namenili Alfredu Schnittkeju, ruskemu skladatelju nemško-judovskega rodu, ki je s svojim izjemno obsežnim opusom, zlasti pa s svojo posebno slogovno usmeritvijo ena najzanimivejših osebnosti glasbe iz druge polovice prejšnjega stoletja.