Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars

1791 epizod

1791 epizod



3. 7. 2022

Festival Ljubljana se poklanja Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom

Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Nastanek Verdijevega največjega religioznega dela sega v leto 1868, ko je umrl Gioacchino Rossini. Verdi je dal svojim skladateljskim kolegom idejo, naj vsak napiše en stavek za rekviem v Rossinijev spomin. Sam je prispeval stavek Libera me. Kolegi, ki so vsi razen Verdija danes pozabljeni, so se na pobudo odzvali, vendar pa nenavadno delo ni bilo izvedeno. Šele nekaj let pozneje, ko je umrl pisatelj in humanist Alessandro Manzoni, se je Verdi odločil, da napiše zanj rekviem z vsemi stavki. Tako je Verdi zapustil glasbenemu svetu eno najlepših in najbolj prepričljivih ter globoko religioznih del. Na koncertu, ki se bo začel ob 20. uri v Gallusovi dvorani, bodo poleg pevskih solistov: sopranistke Krasimire Stojanove, mezzosopranistke Eline Garanče, tenorista Dmitra Popova in basista Roberta Zanellata nastopili še mešani pevski zbor Glasbene matice ter zbor in orkester Slovenske filharmonije. Vsi pod vodstvom Roberta Abbada. Foto vir: Slovenska filharmonija


1. 7. 2022

Že peti FKK, Festival kulture Kostanjevica na Krki

Ob jubileju so pripravili celotedenski praznik kulture, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na odprtju bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor. Foto: Maruša Lapuh


30. 6. 2022

Kamerat – festival delavskega filma v delavskem okolju

V Hrastniku se je začela druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Na prvem in edinem festivalu delavskega filma pri nas in enem redkih na svetu bo letos poleg 16 filmov z delavsko tematiko in nenehnim bojem za delavske pravice v ospredju tudi vrsta spremljevalnih dogodkov, od okroglih miz, fotografske razstave in prenovljene ter dopolnjene muzejske zbirke uporništva v Zasavju do razstave »Jože Plečnik in Praga« ter odprtja hrastniškega dela tematske Poti Srečno. Avtorje festivala, prijatelje kulture in filma ter dostojnega dela je za festival navdihnila gladovna stavka rudarjev leta 1934, ki so se ji priključili tudi delavci drugih panog v skupnem boju za boljše delovne razmere. Spomin nanjo je stanovski praznik slovenskih rudarjev in hkrati tudi občinski praznik občine Hrastnik.


30. 6. 2022

Preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih potez prejšnjega ministra za kulturo

Nevladnim organizacijam se ne bo treba izseliti iz prostorov na Metelkovi 6, saj bo ministrstvo za kulturo preklicalo sodne postopke, ki tečejo proti njim, je sporočila ministrica Asta Vrečko. S tem je tudi preklicana ena izmed najbolj nepriljubljenih odločitev prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ministrstvo je preklicalo tudi pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi.


30. 6. 2022

Mojster

» Asket. Mistik. Vizionar. Samotar. Skriti bog Ljubljane.« S temi besedami ustvarjalci predstave Mojster naslavljajo arhitekta Jožeta Plečnika, eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine, ki ob svojem 150. rojstnem dnevu dobiva tudi gledališko posvetilo. foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si


29. 6. 2022

knjiga = dogodek, knjižni sejem Slovenskih gledaliških založnikov

Slovenski gledališki založniki: zavoda Emanat in Maska, Slovenski gledališki inštitut ter Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, skupaj predstavljajo knjižne novitete na inovativno-performativne načine. vir foto: slogi.si


29. 6. 2022

Igor Štromajer in Sakrowski: f(x) = ax3 + x2 + cx + d

V ljubljanski galeriji Aksioma razstavlja Pavarotti HTML-ja, kot so v francoskem časniku poimenovali Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Dela iz njegovega obsežnega opusa hranijo vrhunske umetnostne ustanove, kot gostujoči umetnik pa predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost po vsem svetu. Poznamo ga predvsem kot spletnega umetnika, na sedanji razstavi pa se zato morda nekoliko presenetljivo zazremo – v betonsko kocko.


29. 6. 2022

Jazz festival Piran/Portorož, nov festival z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa

Vrata odpira nov festival, Jazz festival Piran-Portorož. Štiridnevni program je zastavljen velikopotezno, z mednarodnimi gosti svetovnega slovesa. Med njim sta tudi lanski grammyjev nagrajenec Ivan Melon Lewis in brazilska glasbena legenda Gilberto Gil. Vse do sobote, 2. julija, se bo v portoroškem Avditoriju in piranskem gledališču Tartini zvrstilo osem koncertov raznovrstne glasbe. Umetniški vodja festivala je Brane Rončel.


28. 6. 2022

GIARDINO ALL'ITALIANA

Naslov skupinske razstave mlajše generacije umetnic in umetnikov »Giardino all'italiana – nove težnje v italijanskem slikarstvu« je seveda prispodoba, izhaja pa iz zgodovinskega pojma: italijanski renesančni vrt, kamor so se od 16. stoletja naprej vrtnarji severno od Alp hodili učit, kako neukročeno naravo ukrotiti z načeli Evklidove geometrije. »Giardino all'italiana« je, kot pravi kurator Antonio Grulli, današnja Italija, ki po zaslugi preroda figuralnega slikarstva nove generacije ponovno doživlja razcvet. Do 11. septembra si jo lahko ogledamo v Galeriji Vžigalica v Ljubljani.


28. 6. 2022

Ljubljana Street Art Festival – festival ulične umetnosti

Na nekatere ljubljanske ulice in trge vabi Street Art Festival. Gre za festival ulične umetnosti, ki je zasnovan iz ljubezni do grafitov, performansov in ostalih intervencij v javnem prostoru. Organizatorju, Inštitutu za urbana vprašanja, se je tokrat kot koproducent pridružil Center urbane kulture – Kino Šiška, kjer bo med drugim potekal pester konferenčni del programa. Festivalsko dogajanje spodbuja k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpira mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnic in umetnikov.


28. 6. 2022

Saxgo22 - mednarodno srečanje saksofonistov

S koncertom Tria Filippa Oreficeja se na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici začenja festival saksofonistov SAXGO22. Festival z najdaljšo tradicijo v mestu vključuje še mednarodno tekmovanje saksofonistov in mojstrski tečaj s priznanim saksofonskim kvartetom Zahir iz Francije. Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta tako vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in džezovskega saksofona. Obisk vseh koncertov je brezplačen.


27. 6. 2022

Zgodba z zahodne strani - znameniti muzikal na Ljubljana Festivalu

Nocoj bodo na svoj račun prišli ljubitelji muzikala – v prestolnico namreč znova prihaja režiser in koreograf Mykal Rand z Zgodbo z zahodne strani. Sveža postavitev priznane klasike glasbenega gledališča bo premiero in prve štiri ponovitve doživela prav na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu – kultna glasba Leonarda Bernsteina bo na današnjo vročo poletno noč zvenela pod streho letnega gledališča Križanke.


27. 6. 2022

"Notranjosti sem nastavila ogledalo."

Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte. Za nagrado se je potegovalo štirinajst avtorjev.


24. 6. 2022

Prejemnik 32. kresnika je Roman Rozina za roman o rudarskih revirjih

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta je prejel pisatelj Roman Rozina, in sicer za roman Sto let slepote. V njem skozi osebne usode prikazuje življenje v rudarskih revirjih skozi celotno dvajseto stoletje. Roman Rozina vodi »bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke in še za vse drugo,« je v utemeljitvi zapisala petčlanska žirija pod vodstvom Mimi Podkrižnik.


23. 6. 2022

Koncert v Komornem studiu: Lana Trotovšek, Boris Bizjak in Nejc Mikolič

Sedemindvajseti Koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija bodo izvedli izjemni slovenski glasbeni umetniki, ki so dejavni predvsem v tujini, redno pa koncertirajo tudi po Sloveniji: to so violinistka Lana Trotovšek, flavtist Boris Bizjak in violist Nejc Mikolič. Njihov koncert bo obsegal tri izvirna dela za zasedbo: flavte, violine in viole iz druge polovice osemnajstega stoletja, s konca devetnajstega in iz drugega desetletja dvajsetega stoletja. Lana Trotovšek: ''Po navadi veliko več pišejo za godalne kvartete in godalne trie,… tukaj se morda lahko naredi kakšen aranžma, zato sva z Borisom (Bizjakom, op. p.) poskusila igrali Dvořakovo serenado, ki je v izvirniku za dve violini in violo, v tem primeru flavta igra part prve violine. Moram reči, da ta priredba zelo dobro zveni in učinkuje, zato se bomo v prihodnosti lotili izvedbe te priredbe. Res pa je, da preden je Reger napisal svoji dve serenadi, je obstajala samo Beethovnova serenada za to zasedbo. Mislim, da je bil Beethoven prvi, ki je pisal za ta trio, obstajajo pa še skladbe modernih, še živečih skladateljev.'' Violinistka Lana Trotovšek je na ljubljanski akademiji za glasbo leta 2005 diplomirala pri profesorju Volodji Balžalorskem. Hkrati je študirala violino tudi pri profesorju Ruggieru Ricciju na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu. Po diplomi je študirala na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. Že več let je tudi sama profesorica na londonskem glasbenem konservatoriju Trinity Laban. Živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Zmagala je na mednarodnih glasbenih tekmovanjih in prejela številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada za izstopajoče umetniške dosežke leta 2021. Flavtist Boris Bizjak je nagrajenec vrste glasbenih tekmovanj, koncertira pa kot komorni glasbenik in solist z orkestri po Evropi, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Diplomiral je na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Fedji Ruplu in hkrati študiral pri Marziu Contiju v Firencah. Podiplomski študij je končal v Parizu, njegova mentorja sta bila Pierre Yves Artaud in George Alirol. Boris Bizjak je tudi ustanovitelj bienalnega mednarodnega festivala komorne glasbe Blackheath in ansambla Solisti Divini, s katerim nastopa po Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter na Japonskem. Violist Nejc Mikolič je študiral violo na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, pri njem je leta 2013 tudi z odliko diplomiral. Med študijem je prejel dve študentski Prešernovi nagradi. Leta 2012 je nadaljeval študij viole pri prof. Hansu Petru Ochsenhofru na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Kot solist nastopa s slovenskimi simfoničnimi in komornimi orkestri, od leta 2017 je zaposlen kot solo violist v Koroškem simfoničnem orkestru v Celovcu. Trije izvrstni glasbeni umetniki bodo na koncertu v Komornem studiu predstavili: Duet za flavto in violino v G-duru Franza Antona Hoffmeistra, Serenado za flavto, violino in violo v G-duru, op. 141a, Maxa Regerja in Passacaglio iz Suite za čembalo št. 7 v g-molu Georga Friedricha Händla v priredbi norveškega skladatelja Johana Halvorsena za violino in violo, v pogovoru po koncertu pa bodo govorili o svojem umetniškem delu.


23. 6. 2022

25. jubilejna Ana Desetnica

S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo bo uprizoril Tomaž Lapajne Dekleva se v četrtek, 23. junija v Gornji Radgoni začenja 25. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga prireja gledališče Ane Monro. Potekal bo v kar 13 slovenskih mestih, posebnost 25. jubilejne izdaje pa je ta, da se seli tudi na splet. Karavana Ane Desetnice bo v Ljubljano pripotovala 29. junija ter uprizorila otvoritveni spektakel nad Tromostovjem. Več o samem programu ter prizoriščih festivala je povedala producentka festivala Polona Prosen.


22. 6. 2022

Plečnik: metropola, kraj, vrt

Dediščina Plečnikove arhitekture niso le stavbe, ki jih je zasnoval, temveč predvsem svetovi, ki so jih njegova dela odpirala. Čeprav je kot arhitekt črpal iz preteklosti, se je vizionarsko spogledoval s prihodnostjo. Eden od vrhuncev letošnjega Plečnikovega leta bo razstava Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki bo od danes na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka, vir: www.mgml.si


21. 6. 2022

Razstava V Ukrajini/iz Ukrajine kliče po tem, da jo gledamo aktivno, pravi kuratkorka Manca Juvan

"Če si ne moremo zamišljati prihodnosti, je tudi ne moremo živeti"


17. 6. 2022

Sedem sekund večnosti – nova predstava v Miniteatru

Naslov se nanaša na sedem sekund dolg kader, v katerem se je prvič v zgodovini umetniškega filma pojavila gola ženska. To je bila Heddy Lamarr, igralka judovskega porekla rojena na Dunaju. Monodrama, ki jo je napisal avstrijski dramatik Peter Turrini se osredotoča predvsem na jesen njenega življenja, v njej jo uzremo kot žensko, ki je bila kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V predstavi so ustvarjalne moči združili slovenski in francoski umetniki. Režijo in scenografijo sta prispevala priznana francoska gledališčnika, Jean-Claude Berutti in Rudy Sabounghi. Dramaturginja je Diana Koloini, v predstavi pa v glavni vlogi nastopa Polona Vetrih. Pogumno je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda. Zaznamovali so jo zgodnja slava, razmeroma kratka igralska kariera, številne poroke in veliko bogastvo, njena brezčasna lepota ter številne lepotne operacije. Pogled v njeno življenje pa odstre tudi njeno izjemno inteligenco. Bila je namreč izumiteljica pomembnih tehnoloških izumov, kar pa je ostalo za časa njenega življenja neopaženo.


10. 6. 2022

Meta Grgurevič in Praskanje za zlatom

Njena dela niso slike, ki stojijo, ampak so stroji, ki jih mora nenehno "komandirati", kot pravi sama. In z njimi me drugim govori o tem, kako zahtevno je ustvariti nek mehanizem, da deluje.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt