Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnica Lili Novy je živela med letoma 1885 in 1958 in je pisala tudi v nemščini ter poezijo prevajala. Pesem Trudnost smo našli v zbirki Črepinje in druge pesmi. Interpretacija: dramska igralka Vesna Vončina.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Leta 1936 so Messiaen, Andre Jolivet, Daniel-Lesur in Yves Baudrier ustanovili skupino Mlada Francija. Njihov manifest je izrazito napadal lahkomiselnost prevadujoče sodobne pariške glasbe in zavračal manifest Jeana Cocteauja Petelin in Harlekin iz leta 1918 ter dajal prednost živi glasbi, ki spodbuja resnost, prijaznost in umetniško natančnost.

Avtor: Bor Turel

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Slovenija je po številu vodotokov ena najbogateljših držav v Evropi, kljub temu pa danes nobena izmed slovenskih rek ni več prava transportna plovna pot, saj jim to preprečujejo elektrarne in nizka višina vode, pa tudi potrebe ni več po taki obliki prometa. O vodnem režimu danes, pa tudi o čolnarstvu nekoč več v oddaji Kdo smo, ki smo jo posneli leta 2019. Sogovornika sta kustosinja dr. Tina Šuštaršic in hidrograf Mitja Bricelj.

Avtor: Ivan Merljak

Preživeti čas plesaje je najnovejša predstava plesalca in koreografa Mateja Kejžarja. Plesalki in plesalec na odru uplesujejo preživljanje časa, ki ga ne merimo z zunanjimi uspehi, osebnimi dosežki ali drugimi valutami. In so pri tem dejavni, sugestivni in odločni. Z Matejem Kejžarjem se bomo o predstavi pogovarjali v oddaji Oder. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Koncert, ki ga je Simfonični orkester BBC-ja priredil 26. julija v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu, je zaznamoval prvi nastop dirigenta Jordana de Souze in solista violinista Johana Daleneja na festivalu Proms. Prvi del je bil posvečen glasbi ameriških skladateljev: George Walker, ki se je rodil pred sto leti, je bil inovator v več pogledih, ne nazadnje je bil prvi Afroameričan, ki je dobil Pulitzerjevo nagrado, vendar so britanski poslušalci šele pred kratkim začeli ceniti njegov edinstveni glas: poslušali bomo njegove Variacije za orkester. Samuel Barber se je izobraževal na istem konservatoriju kot Walker – na Curtisovem glasbenem inštitutu – in njegov violinski koncert je naročil filantrop Samuel Fels za svojega posvojenega sina Isa Brisellija. V drugem delu koncerta pa se selimo v Rusijo: Četrta simfonija Petra Iljiča Čajkovskega je delo, ki v celoti izkorišča svoj z usodo obremenjeni nemir in turbulentno temačnost tona.

Avtor: Polona Kovačič

Ludwig Hartinger ima neverjeten občutek za jezik, še posebno za slovenščino. Neverjetno je bilo tudi njegovo srečanje s slovensko besedo. Samo en Kosovelov verz »razpokan bodeš hrepenel« in beseda »tolmun« sta bila dovolj, da ga je slovenščina potegnila v neverjetne globine. Hartinger celo pravi, da pesniške navdihe lažje izrazi v slovenščini kot v svojem maternem avstrijskem jeziku. Podobno pravi tudi za prapodobe, ki jih lažje uzre v slovenščini. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je podelilo Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini. Pogovor je bil posebna izkušnja, saj nihče ne govori o slovenščini tako kot Hartinger.

Avtor: Aleksander Čobec

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Avtor: Ars

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič, ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.

V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.

Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni strani.

Interpretka: Milena Zupančič
Režiser: Alen Jelen
Tonski mojster: Nejc Pipp
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Produkcija: Program Ars – Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina
Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Teden dni pozneje, po prvem delu muzikala Kinky Boots, je danes pred nami njegov drugi del. Muzikal si je svojo pot proti Broadwayu začel utirati leta 2012 v Chicagu, Broadway pa je dosegel leto dni pozneje. S svojim delom pa si karierne poti zagotovo nista utirala Cyndi Lauper in Harvey Fierstein, z muzikalom Kinky Boots sta svojo karierno pot le poglobila, Cyndi Lauper z glasbo in besedili songov, Harvey Fierstein pa s scenarijem.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Pisatelj, urednik in partizan Ferdo Godina (rojen je bil 17. oktobra 1912, umrl pa je 14. julija 1994) je ustvaril obsežen opus romanov, kratkih pripovedi in mladinskih del. Med njegovimi literarnimi deli je verjetno najbolj znan roman Bele tulpike. Pisatelj ga je napisal pred drugo svetovno vojno, objavil pa šele leta 1945. Pozneje je sledilo še več izdaj romana o prekmurskih ljudeh in kaplanu Arpadu Zrimu, ki se zaradi svoje ljubezni do Judinje Rahele znajde v hudih stiskah. Ob 110. obletnici rojstva Ferda Godine se bomo pisatelju poklonili z Literarnim večerom. Leta 1982 ga je pripravila Vida Curk.

Avtor literarnega dela je Ferdo Godina,
režiserka Irena Glonar,
bralka veznega besedila Nadja Jarc,
bralec Janez Dolinar,
pripoveduje Ferdo Godina,
interpreta sta Zvone Hribar in Aleš Valič,
mojster zvoka Staš Janež,
asistent zvoka Zmago Frece,
avtorica in urednica oddaje pa Vida Curk.

Avtor: Ars

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Barbare Korun z naslovom Pridem takoj. Barbara Korun je večkrat nagrajena slovenska pesnica, Pridem takoj je njena četrta zbirka pesmi, za katero je leta 2011 prejela Veronikino nagrado. Izbrane pesmi sodijo v cikel Nedokončani pejsaži. Vabimo vas k poslušanju!
Interpretka Polona Juh,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Jure Culiberg,
režiser Igor Likar,
urednici oddaje Staša Grahek in Petra Tanko,
leto nastanka: 2011.

Avtor: Petra Tanko

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin