Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 28.6.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tonja Jelen je s pesmijo Besede napisala manifestno, samozavestno pesem, ki jo je Vesna Jevnikar ustrezno interpretirala.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pevski nastopi Barbare Strozzi na kulturnih srečanjih in v okviru drugih dejavnostih umetniške akademije Unisoni so pritegnili veliko pozornosti, še posebno, ker so se jih ženske le redko udeleževale. To, da ji je uspelo premagati številne ovire, ki jih je kot ženska v 17. stoletju doživela na svoji glasbeni in življenjski poti, potrjuje njene izjemne sposobnosti, odločenost in trdno voljo pri glasbenem ustvarjanju. Čeprav več stoletij skoraj ni bila opažena, je danes zanimanje za glasbo Barbare Strozzi večje kot kadar koli prej.

Letos mineva 240 let od rojstva enega največjih violinskih virtuozov v zgodovini glasbe, Nicoloja Paganinija. Skladatelj je v sebi združeval neverjetne ustvarjalne in poustvarjalne moči in je že za življenja, pa tudi stoletja pozneje, vznemirjal glasbeni svet.Med njegovimi deli je med najbolj priljubljenimi zbirka 24-ih kapričev, ki pomeni velik izvajalski izziv za vsakega violinista. Pred nekaj leti je kapriče na CD posnel violinist Žiga Brank. Takrat smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril o skladatelju in njegovem delu.

Izbrali smo njegov Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, ki ga je napisal leta 1868 pri 24-ih letih. Pozneje ga je večkrat revidiral, končno verzijo je dokončal malo pred smrtjo. Ter mladostno delo, prvo Sonato za violino in klavir v F-duru, op. 8.

Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in na svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. V več milijonih let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z raztapljanjem apnenca v tisočletjih ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi (ponovitev).

13:10
Poigra

Letošnji Festival radikalnih teles Spider je napovedal boj zoper harmonijske strukture. Te razume kot všečno razporeditev delov in misli, ki pa so zares »harmonične« le v striktno določenih kontekstih. Obstaja več harmonij in lestvic? Kdo jih določa? Kot osnovno orožje so izbrali fantastično matematiko. Fantastična matematika je študij vzorcev in nizov. Namesto torej, da bi opazovala in raziskovala po standardnih postopkih, si pri vsakem problemu zastavi posebno operacijo. Mednarodna zasedba umetnikov in intelektualcev je prek načela fantastične matematike predstavila več predstav, filmskih projekcij, performansov in pogovorov. Radikalna telesa so zasedla ljubljanski Tivoli in nam govorila o zaupanju ter nam kazala vse odvode in mutacije, obstoječe in zasanjane načine, kako biti z drugim in kako težo svojega individuuma sprostiti v roke kolektivnega objema. Nastopajoči so nam pokazali, da so predmetom in krajem vnaprej pripisane funkcije le ena izmed opcij ter da svoboda obstaja tudi onkraj svobode. Sram, intima, komemoracija in lastninjenje so izredno fluidne kategorije, ki naj si jih vsak interpretira po svoje. Vsako leto nas po eni strani pušča z vedno večjim cmokom v grlu, saj nam precej surovo kaže, da bo naša prihodnost težko naslikana z barvami, hkrati pa v svojem večnem iskanju lepote ostaja predvsem radikalen. Matic Ferlan je za oddajo Oder pripravil festivalsko reportažo.

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Italijanski pianist Federico Colli je pred desetimi leti pri komaj triindvajsetih letih zmagal na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu. Revija International Piano ga je uvrstila med trideset najobetavnejših pianistov, mlajših od trideset let na svetu, njegove posnetke pa sta nagradila britanska časopisa "Sunday Times" in "Independent". Colli, rojen leta 1988, je debitiral z Nacionalnim simfoničnim orkestrom RAI leta 2015, ko je bil star sedemindvajset let, danes pa bo z njim izvedel enega velikih koncertov klavirskega repertoarja: Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58 Ludwiga van Beethovna. Dirigiral bo zaslužni dirigent orkestra Fabio Luisi, ki zaseda prestižne položaje pri orkestru danskega radia, simfoničnem orkestru Dallas, od septembra 2022 naprej pa bo tudi glavni dirigent simfoničnega orkestra NHK v Tokiu. Luisi bo koncert končal z enim najbolj znanih del celotnega simfoničnega repertoarja: Simfonijo št. 9 v e-molu, op. 95 Antonína Dvořáka.

Slovenščino ameriških Slovencev ob začetku prejšnjega stoletja bi lahko imenovali z izrazom »half pa pu«, ali pol slovensko, pol angleško. Ob prevzemanju in izposojanju besed iz angleščine so nastale zanimive besede, kot so klenati, ranati, tolkati, pofiksati, čenčati. Včasih pa so naše rojake zaradi razlik v dolžini glasov lahko narobe razumeli. Profesorici doktorici Nadi Šabec so povedali, da je neka ameriška Slovenka namesto rjuhe – po angleško sheet – želela kupiti shit, to pa pomeni sranje. K pogovoru smo jo povabili ob izdaji njene monografije Slovenski izseljenci in njihovi potomci v Severni Ameriki: obrazi identitete, ki je plod večdesetletnega raziskovanja jezikovne rabe med ameriškimi in kanadskimi Slovenci. Nastali sta dve oddaji, prva je bila na sporedu pred šestimi tedni.

V zborovskem mozaiku lahko poslušate dela Huga Wolfa, Antona Brucknerja in Maxa Regerja. Redko izvajane miniature, ki jih je narekovala poezija z rdečo nitjo narave in ljubezni, bosta pela Chorus Viennensis - zbor nekdanjih dunajskih dečkov z dirigentom Guidom Mancusijem, in Nizozemski mladinski zbor pod vodstvom legendarnega Erica Ericsona.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne na Slovensko primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in hitrih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

19:11
Poigra

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

"Obstal je na podestu, molčal in nevidno krvavel ..." Avstrijska pisateljica Eva Menasse je avtorica več esejističnih knjig, romanov in zbirk kratkih zgodb, piše tudi kritike, kolumne ter literarne reportaže. Njena dela so tako pri bralcih kot v strokovnih kritiških krogih običajno dobro sprejeta. Za roman Quasikristalle je prejela literarno nagrado Gerty Spies, avstrijsko literarno nagrado alpha in nagrado Heinricha Bölla mesta Köln; za kratkoprozno zbirko Živali za nadaljevalce, ki je letos izšla v slovenskem prevodu Tanje Petrič pri LUD Literatura, pa ugledno avstrijsko književno nagrado in nagrado Friedricha Hölderlina mesta Bad Homburg. Ustvarjanje Eve Menasse predstavlja Tanja Petrič. Avtorica oddaje in prevajalka: Tanja Petrič Interpret: Matej Puc Režiserka: Saška Rakef Napovedovalka: Višnja Fičor Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica: Sonja Strenar Urednica oddaje: Staša Grahek

Alvin Singleton je kot ljubiteljski kontrabasist večino svojega opusa posvetil godalom. Plošča štirih godalnih kvartetov je presek njegovega vseživljenjskega ustvarjanja za zasedbo, skozi katero je najbolje razkazal prvine svoje nepredvidljive in kontrastne pisave. V oddaji bomo poslušali tri skladbe s plošče, ki je maja izšla pri založbi New world, za izvedbe pa je poskrbel izvrsten kvartet Momenta.

Španski pisatelj Manuel Vázquez Montalbán (14. junij 1939, Barcelona–18. oktober 2003, Bangkok) je bil tudi novinar, pesnik, humorist in kritik, toda najmanjšega dvoma ni, da slovi predvsem kot pisatelj. Njegov roman Galindez (poslovenil ga je Ferdinand Miklavc) pripoveduje o usodi znanega baskovskega rodoljuba in begunca, zunanja forma pa precej dolguje kriminalki. Sploh je bil pisatelj mojster tega žanra. Njegov zasebni detektiv je Pepe Carvalho, Katalončan, gurman in ljubitelj žensk, ki v romanu Umor v centralnem komiteju (za založbo Modrijan ga je poslovenil Ignac Fock) preiskuje primer umora partijskega sekretarja. NIkar ne zamudite. Režiser: Špela Kravogel Interpret: Blaž Šef Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Marko Golja

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Poigra
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt