Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta lanske sezone cikla SiBrass, ki je bil 8. decembra v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. V ad hoc sestavljenem Ansamblu trobent profesorjev in študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana so združili moči opazni slovenski glasbeniki. Kot osrednji glasbeni gost se jim je pridružil solist v ansamblu Klangforum Wien in profesor na graški Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Anders Nyqvist. Renomiranemu švedskemu trobentaču, ki je član ansambla Klangforum Wien že dve desetletji, so družbo v ansamblu delali še trobentači Franc Kosem, Jure Gradišnik, Tobija Hrastnik, Urška Rošer, Leon Pokeržnik, Kristjan Zupan, Jernej Maček, Živa Žohar in Lenart Zih. Preostanek ansambla so sestavljali še timpanistka Špela Cvikl pianistka Sae Lee, ki je igrala tudi orgle, fagotist Paolo Calligaris ter dirigent Miha Rogina. Spored je zajemal tako izvirna dela kot priredbe, glasbo vse od 17. stoletja do današnjih dni. Prvič je zazvenelo tudi novo delo Nane Forte z naslovom En Route – Na poti.
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.
V zvočnem sprehodu se srečujemo s kulturami in glasbo z različnih krajev sveta, kjer smo se v preteklosti že mudili. Poslušamo glasbo z Balija, iz Balučistana, Kolumbije in Sierre Leone. Zelo različne zvočne podobe glasbe, pa vendar vsaka po svoje privlačna; nekatere poduhovljene, druge živahne in radožive.
Butalski župan gre za botra; Kako so Butalci peljali vino; Županova hči vre mleko; Butalski medved Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.
Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).
V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.
Igor Harb v oddaji Gremo v kino izpostavlja nabor najbolj kontroverznih filmov leta 2024, filmov, ki so najbolj burili duhove in nam morda celo odprli nov pogled na neko temo, vprašanje.
Kateri filmi so v letu 2024 prejeli nekaj najpomembnejših in najprestižnejših nagrad? Pregled je pripravila Tesa Drev Juh.
Medtem, ko božičnih filmov na Zahodu že praktično od rojstva same filmske umetnosti ni nikoli primanjkovalo, je bilo praznovanje novega leta na platnu redkeje upodobljeno. Božič je v ospredju zaradi močne povezanosti z versko in kulturno tradicijo, novo leto pa je predvsem sekularni praznik, povezan s koledarjem, in namesto poudarka na duhovnosti, družini in miru simbolizira prehod, nove začetke in praznovanje časa. Nekaj filmov je tako vendarle tudi silvestrskih – če že ne izrecno, pa vsaj v duhu … Nekaj jih predstavlja Tina Poglajen.
Leto 2024 v slovenski filmski krajini si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: po uspehu filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc tako v tujini kot doma, po več premierah dokumentarnih filmov in po uspešnih mladinskih filmih. Po letu 2024 v slovenskem filmu se je za oddajo Gremo v kino sprehodila Petra Meterc.
Pogovor s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannm, glasbenim vodjem Komornega orkestra iz Züricha, 12. decembra v dvorani Union v Mariboru
Pogovor z violinistko Arabello Steinbacher, solistko s Komornim orkestrom iz Züricha v dvorani Union v Mariboru.
V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.
V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.
12 epizod
Beseda in kretnja leta 2024, zbornik o življenju in pisanju Borisa Pahorja z naslovom "Jaz pa nikoli nisem sanjal", ki sta ga izdala Založništvo tržaškega tiska in Slovenska matica, nova knjigarna Šiškla in še kaj v pogovoru z Anjo Zag Golob. Ob tem tudi o mariborskem slikarju nemškega rodu s konca 19. stoletja Eduardu Lindu; pokrajinski muzej v Mariboru ga namreč javnosti predstavlja z monografijo in razstavo. V Ljubljani pa je v Društvu umetnikov DUM na ogled razstava latvijske umetnice Agate Lielpētere. Avtorji prispevkov Aleksander Čobec, Goran Tenze, Vlado Motnikar, Brigita Mohorič in Urška Savič. Urednica oddaje Staša Grahek, bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vladimir Jovanović.
Marijana Brecelj, dramska in filmska igralka, je dobitnica nagrade bert za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Nastopila je v filmih, kot so Čisto pravi gusar, Lahko noč, gospodična in Delo osvobaja, ter nadaljevankah, kot so Čokoladne sanje in Najini mostovi. Za vlogo matere v filmu Pod njenim oknom je leta 2003 na Festivalu slovenskega filma v Celju prejela posebno nagrado strokovne žirije in nagrado za igralko leta. »V svojih vlogah ne poskuša biti nekaj drugega, temveč samo drugačna. Z razvito igralsko veščino oziroma z igralsko modrostjo avtentičnost svoje osebne izkušnje prenese v karakterizacijo filmskega lika," so zapisali v utemeljitvi. Ko je film Pod njenim oknom prišel v kinematografe in je Marjana Brecelj dobila nagrado, je Tadeja Krečič igralko povabila v studio Radia Slovenija.
Notranjščina oz. interier kot umetniški motiv je včasih razkazoval bogastvo ali modnost lastnikov, vedno pa je govoril o intimi in osebnem okolju. Tudi v primerih, ko v prizorih ni bilo oseb. In prav take interierje, brez človekove fizične prisotnosti, predstavlja razstava, ki je na ogled v Galeriji Equrna v Ljubljani. Pripravil jo je kurator Arne Brejc, na njej pa najdemo slike, instalacije in digitalna dela devetih umetnic in umetnikov več generacij in različnih osebnih poetik. Avtorice in avtorji del na razstavi: Boris Beja, Gašper Capuder, Nina Čelhar, Stefano Garbuglia, Janja Kosi, Metka Krašovec, Uroš Potočnik, Anže Sever in Manja Vadla. Foto: Žiga Bratoš
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia. V nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste lahko izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica in kaj novega prinaša nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025.Vabljeni k poslušanju.
Strnili smo nekaj misli o podelitvi zlatih globusov minuli konec tedna, na kateri sta slavila Brutalist in Emilia Pérez. Napovedujemo celovečerni dokumentarec o zgodovini slovenskega eksperimentalnega filma, Ali je bilo kaj avantgardnega? režiserjev Matevža Jermana in Jurija Medena, ki v prihodnjih dneh prihaja v distribucijo. Z aktualnega kinosporeda ocenjujemo danski zaporniški triler Paznica in češko animacijo Na polno!.
Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.
Oddajo začenjamo z razstavo latvijske umetnice Agate Lielpetere, ki živi in ustvarja v Sloveniji. V njej se posveča latvijski identiteti in stereotipnim prepričanjem, ki jo zaznamujejo. V oddaji pa več tudi o novem koncertnem ciklu Zvokotok, seriji pogovorov v Gledališču Koper in o novostih, ki jih predstavljamo pred slovesni odprtjem Evropske prestolnice kulture, ki bo februarja v Novi Gorici.
Petra Meterc se je pogovarjala z litovsko režiserko Saule Bliuvaite; njen film Strupeno smo si lahko ogledali na Liffu, poleti pa je na 77. filmskem festivalu v Locarnu osvojil veliko nagrado, zlatega leoparda. V igranem filmu, ki je avtoričin celovečerni prvenec, spremljamo najstnici iz ekonomsko opustošenega litovskega mesta, ki upanje za pobeg iz svojega okolja vidita v avdiciji lokalne manekenske šole. Bere Ajda Sokler, ton in montaža Robert Markoč. Foto: https://liffe.si/sl/filmi
Pesnica Anja Zag Golob, dvakratna Jenkova nagrajenka in prejemnica nagrade kritiško sito, je po petih pesniških knjigah, izdala prvo prozno knjigo, zbirko enajstih esejev oziroma »prostih spisov«, kot jih je imenovala, z naslovom Poskus vsakdanjosti. Ana Svetel pa je konec lanskega leta pri Beletrini objavila pripovedno zbirko Steklene stene. Zbirka vsebuje pet motivno zelo različnih zgodb, pripovedovanih v različnih registrih. Več pa v tokratni oddaji.
V akademskih krogih je Ana Svetel dr. Ana Svetel, etnologinja in kulturna antropologinja, docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v literarnih pa pesnica in pisateljica. Pri založbi Beletrina je konec lanskega leta objavila svojo drugo zbirko zgodb z naslovom Steklene stene. V zbirki je izšlo pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki in svojih zgodbah pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom.
Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta lanske sezone cikla SiBrass, ki je bil 8. decembra v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. V ad hoc sestavljenem Ansamblu trobent profesorjev in študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana so združili moči opazni slovenski glasbeniki. Kot osrednji glasbeni gost se jim je pridružil solist v ansamblu Klangforum Wien in profesor na graški Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Anders Nyqvist. Renomiranemu švedskemu trobentaču, ki je član ansambla Klangforum Wien že dve desetletji, so družbo v ansamblu delali še trobentači Franc Kosem, Jure Gradišnik, Tobija Hrastnik, Urška Rošer, Leon Pokeržnik, Kristjan Zupan, Jernej Maček, Živa Žohar in Lenart Zih. Preostanek ansambla so sestavljali še timpanistka Špela Cvikl pianistka Sae Lee, ki je igrala tudi orgle, fagotist Paolo Calligaris ter dirigent Miha Rogina. Spored je zajemal tako izvirna dela kot priredbe, glasbo vse od 17. stoletja do današnjih dni. Prvič je zazvenelo tudi novo delo Nane Forte z naslovom En Route – Na poti.
V zvočnem sprehodu se srečujemo s kulturami in glasbo z različnih krajev sveta, kjer smo se v preteklosti že mudili. Poslušamo glasbo z Balija, iz Balučistana, Kolumbije in Sierre Leone. Zelo različne zvočne podobe glasbe, pa vendar vsaka po svoje privlačna; nekatere poduhovljene, druge živahne in radožive.
V oddaji predstavljamo izbrane glasbene posnetke koncerta z naslovom Harmonije v sozvočju, izvedenega v soboto, 16. novembra lani, v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Na njem se je z dvema skladbama Rodolfa Kubika v uvodu predstavil Komorni zbor Akademije za glasbo pod vodstvom dirigenta Marka Vatovca, za njim pa je potem pred občinstvo stopil gostujoči zbor Artphonica iz Avstrije. Njegovo delovanje nam je v oddaji podrobneje predstavila njegova predsednica Sara Ouschan.
Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.
Epsko zasnovan roman o zdravniku in pesniku Juriju Živagu, njegovi razpetosti med družino in Laro, njegovo veliko ljubeznijo, v krutih časih ruske revolucije – in zgodba o prizadevanjih posameznika, da bi sredi kolektivizma obdržal individualnost. Roman Doktor Živago je postavljen na ozadje ruskih kaotičnih dogodkov od leta 1903 do konca druge svetovne vojne, ki naslovnega junaka ločijo od družine in pozneje še od njegove velike ljubezni Lare. V slogu s tradicijo ruskih romanov se v 197 minutah filma preplete množica likov in podzgodb. Živago je poročen s Tonjo, a nadaljuje svoje razmerje z Laro, ki se ji vsili kruti politik Komarovski. Medtem Živagov polbrat Jevgraf in skrivnostni, maščevalni Strelnikoff predstavljata dobro in slabo plat boljševiške revolucije. Filmski skladatelj Maurice Jarre je navdušil z odlično partituro za zdaj že legendarni film. Veličasten uspeh filma Doktor Živago gre seveda pripisati tudi glasbi, ki je postavila tako rekoč piko na i celotni umetnini. Le kdo še dandanes ne pozna znamenite Larine pesmi, ki jo je Jarre skomponiral za ta film? Lahko bi rekli, da je po zgradbi zelo preprosta pesmica, toda celoten aranžma in glas trzajoče balalajke sta opravila svoje. Melodija je postala tako rekoč filmski evergreen in se jo še danes izvaja kot eno najpopularnejših filmskih tem nasploh.
V oddaji bomo predvajali pogovor s skladateljem in pianistom Ljubom Rančigajem. Z njim se je novembra leta 2016 pogovarjal Marko Šetinc. Poslušali bomo tri skladateljeva dela: skladbo za zbor Tiho prihaja mrak, Tre composizioni in modo classico za klavir ter Koncert za klavir in orkester.
Drugi koncert Komornega cikla sta v dvorani Union v Mariboru izvedla uveljavljena umetnika: ruski violinist Sergej Malov, ki živi v Švici in poučuje na umetniški univerzi v Zürichu, in vsestranska pianistka Irina Zaharenkova iz Estonije. Koncert sta posvetila glasbi Franza Schuberta in Leonida Desjatnikova.
Ansambel Profeti della Quinta, ki ga vodi vsestranski Elam Rotem, izvaja liturgično glasbo Monteverdijevega sodobnika Salomona Rossija. Pevci šestčlanskega ansambla so specializirani za italijansko baročno glasbo, njihov materni jezik pa je hebrejščina, zato jih neposredno nagovarja glasba judovsko-italijanskega skladatelja, kakršen je Rossi.
Samo Novak se je kitaro začel učiti s sedmimi leti na glasbeni šoli pri ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, potem pa je bil na tej ustanovi tudi dijak v razredu Antona Črnuglja. Po maturi se je vpisal na študij na Akademiji za glasbo, kjer je bil njegov profesor Tomaž Rajterič, študij pa nadaljuje v Weimarju. Decembra je za svoje umetniško delovanje v pretekli koncertni sezoni prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem uspehu smo ga povabili v studio, da nam sam predstavi svojo glasbeno pot ter pove, kako jo želi nadaljevati. PRIMOŽ RAMOVŠ: TRIJE TRENUTKI ZA KITARO Kitara: SAMO NOVAK ENRIQUE GRANADOS: ORIENTAL V C-MOLU, ŠT. 2, OP. 37 ZA DVE KITARI Izvaja: DUO JAVORNIK NOVAK JOAQUÍN RODRIGO: FANTASIA PARA UN GENTILHOMBRE Kitara: SAMO NOVAK, SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: IZTOK KOCEN
V oddaji predvajamo skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Doa Marmarose in Mala Waldrona, saksofonistov Tea Macera, Boba Cooperja, Ala Cohna in Arta Pepperja, vokalistov June Christy in Mela Tormeja in skladatelja Guntherja Schuellerja.
Jože Zadravec prihaja iz Veržeja in je letnik 1985. Glasbeno pot je začel v glasbeni šoli Ljutomer in jo nadaljeval na Koroškem deželnem konzervatoriju, kjer sta bila njegova profesorja legendarni avstrijski bobnar Erich Bachträgl in Klemens Marktl, prav tako izjemen avstrijski bobnar. Znanje je poglabljal pri mnogih vrhunskih bobnarjih svetovnega formata, kot so Gregory Hutchinson ali pa Willie Jones III.
Legendarno fusion jazz zasedbo, ki deluje vse od leta 1979, so ustanovili vibrafonist Mike Mainieri, saksofonist Micheal Brecker, bobnar Steve Gadd, basist Eddie Gomez in klaviaturist Don Grolnick. Od takrat so se v njej kalili in rojevali prenekateri jazzovski zvezdniki, omenimo jih samo nekaj: Eliane Elias, Richard Bona, Rachel Z, Donny McCaslin, Etienne Mbappe.
Oddajo smo namenili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Umrl je 13. maja lani, star 76 let. Kitarist Escoude je igral mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.
Oktobra lani nas je zapustil Jernej Jung, pevec in avtor mnogih slovenskih popevk. Njegova glasba seveda ni primarno jazzovska, toda nekatere skladbe vsebujejo precej jazzovskega razpoloženja. Jernej Jung je bil gotovo ena najbolj kontroverznih osebnosti na nekdanji jugoslovansko - slovenski glasbeni sceni. Pripadal mu je status enfant terriblea.
Album je podpisal Gordon Goodwin, z njim seveda tudi Big Phat Band, ter godalni kvartet San Francisco in vokalna skupina Take 6. Vse skladbe na plošči so delo Raymonda Scotta, v priredbah Gordona Goodwina.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba, ki jo vodi legendarni švicarsko-avstrijski glasbenik mathias rüegg. Izvajali so priredbe skladateljev Roberta Schumanna in Johanessa Brahmsa.
Leta 1723 je Antonio Vivaldi napisal štiri koncerte za violino in komorni orkester, ki so dobili ime Štirje letni časi, oziroma Le quattro stagioni. Skoraj tristo, ali natančneje dvestodvainsedemdeset let kasneje, leta 1995, se je predelave tega najbolj znanega Vivaldijevega opusa lotil Jorge Calandrelli, argentinski skladatelj in aranžer. Solistično vlogo violine je zaupal klarinetu, dodal pa je še jazzovsko zasedbo in pa peti stavek.
Sarpila je izjemen inštrumentalist, kot tudi aranžer in komponist. Leta 1990 smo ga videli in slišali tudi v Ljubljani. Z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška je nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. arpila - Tribute To Benny Goodman
Oddajo smo namenili priljubljeni francosko-italijanski pevki Caterini Valente, ki je na svojem domu v Luganu umrla 9. septembra letos, stara 93 let. Nadarjena pevka, kitaristka in plesalka je bila prava poliglotka, saj je govorila šest jezikov in pela v kar enajstih. V svoji dolgi karieri je izdala več kot 80 albumov in zaigrala v 10 filmih.
Oddajo Samo muzika smo namenili jazzovskim standardom v interpretaciji slovenskih pevk. Tako bomo poslušali Beti Jurković, Marjano Deržaj, Eldo Viler, Metko Štok, Majdo Sepe, Mio Žnidarič, Kristino Oberžan, Ireno Vidic, Ajdo Stino Turek, Nino Strnad, Ivo Stanič in Ano Čop.
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.
Zgodovinska igra sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, sicer pa so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo so odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Eden izmed interpretov igre je Srečko Kermavner, prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču. Kot beremo v utemeljitvi nagrade, je s svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce, še posebej z veliko vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota. Režiser in prirejevalec: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Jurki Štimurgar – Srečko Kermavner Magistrator – Bojan Vister Pek Hudevaga – Saša Klančnik Pevka – Alenka Vidrih Pevec – Gojmir Lešnjak Gojc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2007.
Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.
V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.
Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč Marjeta in Ženska – Urška Hlebec Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan Otrok – Maša Valentič Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.
Avtor je življenje prikazal kot preplet naključnih igric usode, zaradi katere je posameznik enkrat srečnež, drugič pa osmoljenec. Tako se pripeti tudi, ko se človek spopade z lastno pametjo in nespametjo, z nepričakovanimi naključnimi dogodki, še posebno pa z nenadejanim bogastvom, ki ga je po naključju dobil v dar. Za vsemi pripetljaji pa se skrivata Sreča in Nesreča ter njuna nenavadna stava o tem, da lahko nesreča človeka tudi osreči. Ji bo uspelo? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Sreča – Saša Mihelčič Nesreča – Iva Zupančič Starec – Jurij Souček Starka – Mina Jeraj Slepka – Mojca Ribič Slepca – Uroš Maček in Iztok Jereb Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.
Janez Andoljšek ali Jejžov iz Hrovače je nekako med leti 1926 in 1941 pisal besedila (prozna in dramska) v ribniškem narečju ter z njimi pred 2. svetovno vojno nastopal na Radiu Ljubljana. Rojen je bil leta 1901, izhajal je iz številne družine. Bil je tudi eden od 5 otrok, ki je šel v šole in končal Trgovsko akademijo. Zaposlil se je kot bančni uslužbenec pri Vzajemni zavarovalnici, honorarno pa je delal na Radiu Ljubljana. Z mlado družini je živel za Bežigradom v Ljubljani. Umrl je leta 1945. Po pričevanjih je umrl v Kočevskem Rogu. Hči Ema Andoljšek je zbrala njegova besedila in jih objavila v knjigi Le tülku vam povejm. Knjiga je izšla leta 2013. Med objavljenimi besedili, ki jih je Janez Andoljške izvajal v živo (tudi s kolegi igralci) je tudi igrokaz ali skeč Na Silvestrovo. V sočnem ribniškem dialektu napisano besedilo odstira pogled na to, kako so med obema svetovnima vojnama praznovali Silvestrovo na Radiu Ljubljana. Z njegovimi deli se nam odstira življenje v Ribniški dolini in tegobe tistega časa, ki jih je Jejžov iz Hrovače pomagal premagovati s humorjem. Zrcali pa se tudi dojemanje, pomen in moč radia. Režiser Alen Jelen je z igralcem Juretom Henigmanom in napovedovalko Matejo Perpar poskušal ujeti duh časa pred približno 90 leti. Kot zanimivost; tudi naš priznani igralec, član ansambla ljubljanske Drame Jure Henigman prihaja iz Ribnice. Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster je Matjaž Miklič Posneto v decembru 2024.
Najdaljša noč v letu ni vedno družabni dogodek, poln veselja, objemov in hrupa, ampak je včasih tudi osamljeno premišljevanje in pregledovanje dogodkov iz preteklosti ter iskanje upanja za prihodnost. Tako je tudi v radijskem monologu, kjer osamljena ženska na silvestrski večer dela obračun svojega življenja. Njeno premlevanje je povezano predvsem z moškim – zvočno (avto)razmišljanje pa razkrije, kakšna je narava njunega odnosa. Režiser: Tone Frelih Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Osamljena ženska – Jožica Avbelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993.
Svojevrsten radijski pastiš o predprazničnih zagatah s pošiljanjem voščilnic na vse konce in kraje združuje tri kratkoprozna dela in tri slovenske popevke. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Erna – Romana Šalehar Alfred – Gregor Čušin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994.
Igra, s katero zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti, je svojevrsten spomenik Celjskim grofom, s katerimi smo bili Slovenci (doslej) najbliže vrhovom evropske aristokracije. Novačan je v dramskem konfliktu intimno ljubezensko zgodbo Friderika z Veroniko Deseniško prepričljivo postavil ob bok vladarskemu samodrštvu Friderikovega očeta Hermana Celjskega, ki se v seganju po oblasti ne ustavi niti pred svojim sinom. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec: Pavel Lužan Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Herman II. Celjski – Polde Bibič Friderik, Hermanov starejši sin – Igor Samobor Herman mlajši, Hermanov sin – Zvone Hribar Barbara, Hermanova hči in kraljica Ogrska – Judita Zidar Veronika Deseniška, Friderikova žena – Sabina Kogovšek Eneja Silvij Piccolomini, kaplan – Uroš Smolej Melhijor, pater, gvardijan samostana malih bratov – Zlatko Šugman Aron Salobir – Aleš Valič Jošt Soteški, poveljnik straže – Ivo Ban Herič, vitez in Joštov pomočnik – Jurij Zrnec Poslanik kralja Tcrtka – Željko Hrs Jetničarka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa. Posneto v prostorih Predjamskega gradu, gradu Snežnik in v studiih Radia Slovenija maja 2004.
Potrošniška decembrska mrzlica v kombinaciji z individualistično zaverovanostjo vase se v besedilu razkriva v trgovini, v kateri Zoja kupuje sestavine za božično večerjo za begunce. Kljub protagonistkini odločnosti je v veliki trgovini žal bolj kot človeškost pomembno kopičenje stvari za decembrske praznike. Bo v dneh topline in upanja prevladala empatija ali egoistično kopičenje konzerv graha? Zoja – Anja Drnovšek Varnostnik – Tone Gogala Gospa – Vesna Jevnikar Prodajalka – Barbara Vidović Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dramaturg in režiser: Alen Jelen Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018.
Konec decembra se je upokojil Tone Petelinšek, dolgoletni novinar in urednik na Radiu Maribor, ki deluje v okviru RTV Slovenija. Njegova kariera na radiu je dolga več desetletij, poleg novinarskega dela je znan tudi predvsem po svoji dejavnosti na področju verskih vsebin. Na Radiu Maribor je kar 38 let pripravljal in vodil versko oddajo Iz roda v rod, v kateri je obravnaval različne vidike duhovnosti in vere. Vseskozi je sodeloval tudi z Radiem Slovenija.
Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.
Na prvo letošnjo nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje zbor svetega Marka.
6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.
Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, tudi nedeljo Svete družine neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru. Mašuje župnik Franček Bertolini. Pri maši sodeluje mešani župnijski zbor pod vodstvom Helene Štajnec. Na orgle igra Jože Vagner.
Upanje je v srcu vsakega. Krščanstvo je vera upanja po odrešenju in večnosti. Leto 2025 je v Katoliški cerkvi sveto leto, posvečeno prav temu upanju. O upanju v krščanstvu bo govoril profesor na Teološki fakulteti dr. Matjaž Celarc.
V Katoliški cerkvi so stopili v jubilejno leto 2025. Jubilej je vedno pomenil dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Za sveto leto, za katero je značilno upanje, ki ne zaide, Božje upanje, je v buli, posebnem papeškem dokumentu, papež Frančišek dodal: »Naj nam tudi pomaga znova najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in spoštovanju stvarstva.« Gostja je redovnica, nacionalna koordinatorka jubilejnega leta Božena Kutnar.
Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti neposredno prenašamo slovesno praznično bogoslužje na božični dan. Vodita ga evangeličanski škof mag. Leon Novak in duhovnica Judit Andrejek. Pri bogoslužju sodelujejo: glasbeni skupini Selah in Eben Ezer ter Aleksander Nelson Hujs.
Iz župnijske cekve svetega Mihaela v Mengšu bomo neposredno prenašali slovesno polnočno sveto mašo. Daroval jo bo župnik Marko Košir ob somaševanju Matevža Mehleta. Pri maši bodo sodelovali Oktet Mi in združeni zbori župnije Mengeš z zborovodji Nežo Hribar, Tomasom Mejiasom (izg. Mehijasom) in Andrejem Levcem. Organisti so: Ana Kešnar, Uroš Urbanija in Jošt Levec.
P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.
Jona Volah velja za začetnico feministične revolucije v hebrejski poeziji. Rodila se je leta 1944 v Kirjat Onu v osrednjem Izraelu staršem, ki so se priselili iz Besarabije. Doma so delno govorili jidiš. Dejavna je bila v krogu telavivskih pesnikov, ki se je oblikoval v šestdesetih letih dvajsetega stoletja; objavljala je v literarnih revijah in leta 1966 objavila svojo prvo pesniško zbirko. Pisala je še za rock skupine; leta 1982 so njeno poezijo tudi uglasbili. Njeno delo vsebuje elemente rokenrola, jungovske psihoanalize in poulične govorice, ima hiter ritem ter močan seksualni element. Umrla je leta 1985. Prevedena je v več kot dvajset jezikov in velja za eno največjih hebrejskih pesnic. V Nokturnu lahko slišite tri njene pesmi. Prevedel jih je Klemen Jelinčič Boeta. Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman Lasan , glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Literarni svet Vanje Pegana (1967) se tako ali drugače dotika Pirana, mesta, v katerem je avtor preživljal otroška leta, s svojimi pripovedmi o temeljnih vprašanjih sodobnega človeka pa presega krajevni okvir in vstopa v tako imenovano razširjeno resničnost. Ta po besedah pisatelja v romanu Pisatelj, Adam in pilot (2006) "z neizprosno prvobitnostjo povezuje sanje, zgodbe, tiha upanja in čarovnijo glasbe". Zgodba Mali rumeni astronavt je prav tako povezana z obmorskim krajem in po vsej verjetnosti tudi z avtorjevim otroštvom. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnik, prevajalec in literrani znanstvenik Peter Svetina je pesem Molčeča srečanja najverjetneje napisal na podlagi resničnega dogodka, dveh, in ko je že videti, da želi njegova pesem koga opogumiti, sledi ... Boris Ostan pesem interpretira imenitno.
Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk. Interpretira Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Butalski župan gre za botra; Kako so Butalci peljali vino; Županova hči vre mleko; Butalski medved Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
Ančka Šumenjak je bila po poklicu kmetica, po srcu pa tudi pesnica. S pesmijo S teboj je občuteno in neposredno izrazila svojo ljubezen. Pesem interpretira dramska igralka Marinka Štern.
Nedolžna čistost ohranja svet je verz korejske pesnice in romanopiske Choi Young-Mi (1961), ki je tamkajšnjo javnost presenetila s prvencem Pri tridesetih je bilo konec zabave (1994), v katerem z nežnim, a drznim izrazom ubeseduje življenjske dogodke. Knjiga je dosegla prodajo kar pol milijona izvodov, po njej pa je objavila še šest pesniških zbirk in roman Brazgotine, vzorci in bronasti vrt (2005). V njenih pesmih so v ospredju osebne izkušnje, občutja in stvari o svetu, ki se ji zdijo pomembne. Choi Young-Mi je bila ena od treh pesnic in pesnikov iz Južne Koreje, ki so lani gostovali na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Objavljamo štiri njene pesmi, ki jih je pesnica predstavila na festivalu. Prevajalci Tone Škrjanec, Natalija Milovanović, Taehee Kang, interpretka Tina Resman Lasan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ana Jasmina Oseban je pripravila Literarni večer o nemški pisateljici Elisabeth Langgässer, najbolj znani po romanu Neizbrisni pečat iz leta 1946. Avtorica, ki je kot Poljudinja preživela drugo svetovno vojno, se je v svojih delih vselej posvečala raziskovanju nasprotujočih si psiholoških vzgibov človeka ter bitke med dobrim in zlom, ki jo je pogosto izražala prek alegorij in krščanske simbolike. Interpretirata Saša Mihelčič in Maja Končar, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija 2017.
Historija o posebnem blagru; Kako so si Butalci omislili pamet; O županovi suknji Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.
Pesnica Maja Vidmar zna zelo sugestivno in otipljivo pesniti o svetu, o svetu čustev. Njeno prepoznavno pesem Čas interpretira dramska igralka Barbara Žefran.
Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je dramatiko na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala. Njen pesniški prvenec iz leta 1997 velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog. S svojim nadaljnjim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, tudi temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa v njeni poeziji še posebej ceni združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu. Avtor prevoda: Peter Semolič; režiserka: Špela Kravogel; interpretka: Tina Resman Lasan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.
Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..
V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.
Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.
Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI
Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.
Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija
Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.
Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.
Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom.
Gerald Malcolm Durrell je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj, pisatelj – in mlajši brat znamenitejšega pisatelja Lawrencea Durrella. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Že leta 1928 je oče na hitro umrl in družina se je vrnila v Anglijo. Po nekaj letih prenašanja turobnega angleškega vremena se je Louisa s tremi mlajšimi otroki – Lesliejem, Margo in Geraldom – preselila v Grčijo, na Krf, kamor je že pred tem odpotoval najstarejši Larry. Za malega Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj; od prvega trenutka se je tam počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, in to strastno zanimanje je ohranil do konca življenja. Štiri leta življenja na Krfu – leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti – je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali (1956), Ptiči, zveri in sorodniki (1969) ter Vrt bogov (1978). V prvi izmed štirih januarskih humoresk boste slišali poglavje z naslovom Zvrhana mera učenosti iz knjige Moja družina in druge živali. V njem Gerald popiše enega od poskusov, da bi mu na Krfu vsilili nekaj splošne izobrazbe. Po Geraldovih duhovitih spominih na krfsko življenje so posneli odmevno televizijsko nanizanko z naslovom Durrellovi.
Z novim letom začenjamo tudi nov niz oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z nedavnega božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program je imel naslov Pod severnim sijem, z naslovom torej, ki delno že razkriva rdečo nit tokratnega prazničnega koncerta tega odličnega ljubiteljskega pihalnega orkestra z Vevč. Spored je namreč spletala glasba skladateljev, ki ali prihajajo z evropskega severa ali pa so tam našli navdih za svoja dela; oziroma, kot je zapisano tudi v koncertnem listu: »vabimo vas pod severni sij, da izkusite drobce iz skandinavskega življenja, kulture in zgodovine«. Papirniški pihalni orkester Vevče je na koncertu vodil dirigent Miha Kosec, najprej pa predvajamo koncertno koračnico Landlov Øyvinda Stranda, legendo za pihalni orkester z naslovom Vikingi Lionela Beltrána-Cecilie, priredbo teme Pike Nogavičke Konrada Elfersa in skladbo Aurora Borealis ameriškega skladatelja Rossana Galanteja.
Petra Meterc se je pogovarjala z litovsko režiserko Saule Bliuvaite; njen film Strupeno smo si lahko ogledali na Liffu, poleti pa je na 77. filmskem festivalu v Locarnu osvojil veliko nagrado, zlatega leoparda. V igranem filmu, ki je avtoričin celovečerni prvenec, spremljamo najstnici iz ekonomsko opustošenega litovskega mesta, ki upanje za pobeg iz svojega okolja vidita v avdiciji lokalne manekenske šole. Bere Ajda Sokler, ton in montaža Robert Markoč. Foto: https://liffe.si/sl/filmi
Nocojšnji glasbeni portret bomo namenili izjemni glasbeni osebnosti, saksofonistu, klarinetistu, skladatelju, aranžerju, dirigentu, jazzistu po duši in srcu Atiju Sossu. V uvodu smo slišali njegovo skladbo Clarinetude v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, posneta je bila leta 1974, ob Sossu na klarinetu je bil solist še pianist Silvester Stingl, orkestru je dirigiral Jože Privšek. Karel Soss se je rodil 5. maja leta 1930 v Ljubljani. Zakaj je Karel postal Ati, se ve: ker bratec Nikolaj, imenovan Mik, ni mogel izgovoriti njegovega pravega imena. Atijev starejši brat Mik je prav tako postal uspešen glasbenik: bil je pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter basist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi Ati je začel igrati že zelo zgodaj. V študentskih letih je občasno igral pri različnih zasedbah, občasno tudi pri Veselih beračih, ki so igranje nadaljevali tudi v prvem obdobju okupacije in sodelovali na reviji orkestrov, ki je bila v frančiškanski dvorani. Po končani vojni so se Veseli berači pod vodstvom Atija Sossa znova zbrali in začeli igrati na plesih v Narodnem domu.
Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.
Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.