11 min • 10. 01. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
11 min • 10. 01. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk.
Interpretira Tina Resman Lasan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2025.
Poljska pisateljica, esejistka in kolumnistka Natasza Goerke se je rodila leta 1962 v Poznanju. Študirala je polonistiko v domačem mestu ter indologijo v Krakovu in Hamburgu. Od 80. let prejšnjega stoletja je živela na Danskem in v Nemčiji ter pogosto potovala v Nepal. Posveča se predvsem kratkim zgodbam in izdala je že več zbirk: Fraktali (1994), Knjiga paštet (1997), Slovo od plazme (1999), 47 na mah (2002), napisala je tudi potopisno knjigo o Nepalu Tam (2017). Njene groteskne, pogosto nadrealistične kratke zgodbe odlikujeta prefinjena ironija in črni humor. Vsebujejo neverjetne, fantastične zaplete in pripetljaje ter prikazujejo svet kot v popačenem ogledalu, pri čemer spretno preigravajo slogane in simbole moderne civilizacije. Njeno zgodbo z naslovom Katarza iz zbirke Slovo od plazme je prevedla Jana Unuk.
Interpretira Tina Resman Lasan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2025.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
10 min • 05. 02. 2026
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
11 min • 04. 02. 2026
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
12 min • 03. 02. 2026
Nedavno je preminul slovenski književnik Miroslav Košuta. Rodil se je v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo pesniško zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963. Njegov pesniški svet so izpolnjevali ljubezen, morje, kras in problematika zamejskih Slovencev, s katerimi je delil usodo v Trstu. Njegovo pisanje zaznamuje tako impresionistično podobje kot pričevanjska lirika, transparentna in hkrati bogata s sugestivnimi drobci. Iz našega arhiva, natančneje iz oddaje iz leta 1986, ki je bila posvečena avtorjevi petdesetletnici, smo izbrali nekaj pesmi (Jutro gre na trg, Ta Trst, Balada, Beneška narodna, Jesenska, Miza in Tihožitje z angelom smrti). Interpretra Aleš Valič in Boris Juh, režija Grega Tozon, tonski mojster Stane Košmerlj, urednika oddaje Vida Curk in Matej Juh. Produkcija 1986.
8 min • 02. 02. 2026
Slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan, ki živi in ustvarja na Primorskem, je nedavno objavil knjigo poezije z naslovom Sekstant (2025, Graffit line), pripravlja pa tudi novo zbirko kratkih zgodb, ki se bo imenovala Zelena zavesa. Morda bo izšla letos, morda naslednje leto, kot pravi avtor, mu manjka še ena zgodba. Vanja Pegana sicer poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot (2006, Mladinska knjiga), Potovanje na začetek poti (2009, Litera) in Svetilnik (2015, Društvo 2000), pa tudi po zbirkah kratkih zgodb Nebo davnega poletja (2007, Založba 2000) in Štiri morske milje (2012, Mladinska knjiga). Izbor iz zadnjih dveh bo kmalu izšel tudi v italijanščini. V nastajajoči zbirki Zelena zavesa pa bo vsekakor zgodba Okno, ki jo premierno predvajamo v Literarnem nokturnu. Okno je meditacija o teku časa, pozabi in spominu ob obisku kraja, kjer je stala hiša pripovedovalčevih starih staršev. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
14 min • 01. 02. 2026