Ars aktualno Nagrado skupine OHO je prejel Dominik Štibernik

V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so razglasili letošnjega prejemnika nagrade skupine OHO, naše osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike. Žirijo je tokrat prepričal Dominik Štibernik, ki razmišlja predvsem predvsem o tem, kaj sploh je umetniško delo in kako ga gledamo. Dela Dominika Štibernika ob vstopu v galerijski prostor ne opazimo takoj, vidimo le galerijsko klop. A ta klop je pravzaprav prevrženi podstavek, na kakršnih si ogledujemo umetnine. Tako je Štibernik podstavek z minimalno gesto spremenil v samo umetniško delo. Skoraj neopazen pa je drugi element postavitve, umetno ustvarjene sledi obrabe okoli stikala luči. Kot je zapisala žirija se z njegovo gesto, ki izpostavlja odsotnost, umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca. Hkrati z razglasitvijo zmagovalca se je v Centru in galeriji P74 zaprla razstava, na kateri so se ob Štiberniku predstavljale še ostale letošnje nominiranke – to so Maja Bojanić, Lucija Rosc in Nežka Zamar. Foto: Dominik Štibernik, Delo je treba poiskati, vir: FB stran Centra in galerije P74

Ars aktualno 250 let Narodne in univerzitetne knjižnice

Na slavnostni akademiji ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice bo v Veliki čitalnici predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar NUK-u podelila odlikovanje red za izredne zasluge. Odpirajo pa bodo tudi obsežno razstavo, s katero želijo predstaviti našo osrednjo knjižnično ustanovo in se pokloniti dogodkom in knjižničarjem, ki so jo v četrt tisočletja dolgi zgodovini zaznamovali. Foto: Žiga Bratoš

Ars aktualno Ozvezdja mnogoterih želja v MSUM iščejo alternativne poti

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bila predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirati, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih, kot preberemo v besedilu.

Ars aktualno Nace Šumi, živa iskra slovenske umetnostne zgodovine

Leta 2006 preminuli umetnostni zgodovinar in konservator Nace Šumi, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete je na njej nasledil akademika Franceta Steleta, prvega deželnega konservatorja Kranjske še pred prvo vojno, po drugi pa sta bila vodilna tukajšna tukajšna konservatorja kulturne dediščine. Ob 100. obletnici Šumijevega rojstva je Slovenska matica priredila simpozij "Šumi – živa iskra slovenske umetnostne zgodovine". Sodelovalo je dvajset njegovih bivših študentov, kolegov in prijateljev, ki so skozi bolj ali manj osebne spomine s profesionalnimi izkušnjami razlagali njegovo intelektualno zapuščino v slovenskih umetnostnozgodovinskih, predvsem pa seveda v dediščinskih krogih.

Ars aktualno Primeri inšpektorja Vrenka z 273.705 ogledi prejeli prvo zvezdo oriona

Kateri domači filmi, serije in oddaje so bili v lanskem letu najbolj gledani na televiziji? Ta statistika je med drugim izhodišče za nagrade, ki jih je zavod AIPA četrto leto zapored podelil za presežke na slovenskem avdiovizualnem področju. Prvo zvezdo oriona je prejela televizijska serija Primeri inšpektorja Vrenka v produkciji RTV Slovenija – najbolj gledana epizoda 2. sezone je dosegla skoraj kot 274 tisoč gledalcev. Tudi drugo in tretjo zvezdo oriona sta prejela izdelka naše hiše, dokumentarec Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra, si je ogledalo dobrih 209 tisoč, serijo V Imenu ljudstva 3 pa dobrih 200 tisoč ljudi. Sledijo božični film Kapa Senca Studia, 3. sezona Pro Plusove humoristične serije Ja, Chef!, dokumentarec Divja Slovenija v produkciji Fotokome, ki je nagrado prejel že drugič, in komedija Pr' Hostar. Strokovna žirija pod predsedstvom Miše Molk je med temi izbrala še najsvetlejše zvezde oriona za igralske presežke in pa butnskale, kjer ni kriterij gledanost, temveč sta izvirnost in drznost. Posebna žirija je podelila študentsko nagrado Žarka Lužnika.

Ars aktualno Karpo Godina: Filmski imaginarij

V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.

Ars aktualno Cannes 2024 se končuje

Kaj pomembnega je prinesel letošnji festival v Cannesu? Ingrid Kovač Brus iz prestolnice evropskih filmskih festivalov.

Ars aktualno Mladen Stropnik – adijo pecivo

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo razstavo Mladena Stropnika, ki se v svojih vizualno preprostih delih dotika predvsem tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Uveljavljeni umetnik srednje generacije deluje v različnih medijih, zanj pa so značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je v katalogu zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, je za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katero kdaj napeljuje tudi naslov. Posnetek lista papirja, ki plapola na zobotrebcu, zapičenem v modro kroglico, z naslovom ko spim, na primer namigne na dihanje. Delo a boš šot pa sestavlja ogledalo z luknjo, v kateri je cigareta, ki ga spominja na prijatelja: Številni objekti na razstavi so namenjeni gledalčevi interakciji z njimi, k raziskovanju pa spodbuja tudi sama postavitev, saj se umetniška dela širijo onkraj razstavnih prostorov. Kot je za Stropnika značilno, je k sodelovanju povabil nekaj umetnic in umetnikov, razstavo pa spremljajo tudi performansi.

Ars aktualno Simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''

Leta 1774 se je začel proces uvajanja splošne šolske obveznosti v srednji Evropi, in tako tudi pri nas. V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so pripravili enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''.

Ars aktualno Jubilejni 25. Forum Tomizza

Forum Tomizza se s simpozijem na temo "Slovnica pozabe" začenja v Trstu. Mednarodni kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ob forumu poteka tudi mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo Lapis histriae, na katerega je letos prispelo več kot 200 del. Ob jubileju bo hkrati pester spremljevalni program, ki bo združil domače in tuje avtorje, humaniste in glasbene umetnike.

Ars aktualno Na ogled so novo odkriti rokopisi Stanislava Škrabca, patra in slovenista

V knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani so prvič na ogled javnosti novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista Stanislava Škrabca. Delo patra Stanislava Škrabca je bilo pred njegovim časom. Leta 1870 je na zavidljivi znanstveni ravni napisal razpravo o slovenski fonetiki. Bil pa je tudi velik nasprotnik panslavizma, ozirom tega, da bi slovenščina poniknila v drugih večjih slovanskih jezikih. Škrabčevo delo v zadnjem, ljubljanskem obdobju življenja je manj znano. In ravno to je zdaj prvič na ogled na razstavi, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva.

Svet kulture Ozvezdja mnogoterih želja in simpozij o Nacetu Šumiju

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bile predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirat, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih. Osvetljujemo tudi simpoziji ob 100. obletnici rojstva pokojnega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja Naceta Šumija.

Oder O zgodovini Talijinega hrama v Mariboru z Vilijem Ravnjakom – 1. del

Vili Ravnjak je doštudiral dramaturgijo, vendar je širil in razvejal njeno polje v več smereh. Težko bi bilo našteti njegove številne aktivnosti, povezane z gledališčem. Povod za pogovor v oddaji Oder je lanski izid njegove knjige z naslovom Talijin hram v Mariboru. Prav na zgodovino mariborskega gledališča s specifičnim zgodovinskim ozadjem se bo osredotočil prvi del pogovora z njim. V njem je preživel skoraj štiri desetletja kot dramaturg in dvakratni umetniški vodja. Oddajo je pripravila in vodila Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: naslovnica knjige Talijin hram v Mariboru, izdala: založba Pivec, izsek

Kdo smo? Podbreška potica

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Jezikovni pogovori Narod jezika in kolesarstva

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vedno več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na nek način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, smo vprašali Urško Vranjek Ošlak, avtorico monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (fotografija: BoBo/Žiga Živulovič jr.).

Izšlo je Slavko Alojz Kramar: Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Knjiga imen in obrazov

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišča iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovećem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.

Esej na radiu Gregor Papež: Nosorogi

Pesnik, pisatelj in karikaturist Gregor Papež je predstavnik sodobne slovenske in argentinske literarne ustvarjalnosti. Svoj prispevek Nosorogi je napisal ob obletnici ustanovitve zdomske Slovenske kulturne akcije. ''Zdomstvo je bilo republika duhov v dvojnem pomenu. Šlo je za močne osebnosti, miselne duhove, ki so nujno osebni, edinstveni in se razlikujejo drug od drugega. Poleg tega pa sta SKA in tudi emigracija republika duhov v pomenu nadrealnosti že zaradi okoliščin v izgnanstvu, ki so sestavljale komaj obstoječo materialno stvarnost, stvarnost, ki je temeljila na preteklosti in na svetu idej. Svet, ki je prav zaradi odmaknjenosti od stvarnega sveta v platoničnem pomenu bliže resnici. Danes morda ni drugače ... drugače je le to, da ni več tistih velikanov, idealistov in da so nasledniki postali predvsem profesionalni Slovenci in žalostni kulturniki. Dejstvo je tudi, da je nosorogov rog dražji od kokaina, zanj pa je na črnem trgu mogoče dobiti veliko denarja.'' Besedilo je jezikovno pregledala Saša Grčman. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Andante za violino in klavir Marija Kogoja, igrata violinist Tomaž Lorenz in pianist Primož Lorenz. Zvočni oblikovalec eseja Maks Pust, bralca Igor Velše in Maja Moll.

S knjižnega trga Deganutti, Kremžar, Strippreobrazbe

Marianna Deganutti: Moj jezik v tvojih besedah, Nina Kremžar: Opazovalnica, več avtorjev: Strip preobrazbe. Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Sanja Podržaj in Žiga Valetič.

Svet kulture Mož, ki ni mogel molčati

Žirija, ki ji je na letošnjem 77. filmskem festivalu v Cannesu predsedovala ameriška igralka Greta Gerwig, je zlato palmo za kratki film podelila Možu, ki ni mogel molčati, hrvaškega režiserja Nebojša Slijepčevića. Slovenski del avtorstva v filmu predstavlja direktor fotografije Gregor Božič. V prostorih poklicnega združenja umetnikov BV galerija v Celovcu je na ogled razstava umetnika Karla Vouka z naslovom Pareidolija. Slovensko konservatorsko društvo je podelilo Steletova priznanja za leto 2023. Priznanja so prejeli Matevž Remškar, Urška Todosovska Šmajdek ter Irena in Mirko Cigula. Vabljeni k poslušanju!

Eppur si muove - In vendar se vrti Putinova Rusija

Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove.

Ars humana Gledališče enotnega slovenskega kulturnega prostora

Razgledali se bomo po gledališki pokrajini enotnega slovenskega kulturnega prostora današnjega trenutka. Z gostjo Alenko Hain, režiserko, koreografinjo in angažirano gledališko ustvarjalko na avstrijskem Koroškem, ter gostoma, Danijelom Malalanom, direktorjem Slovenskega stalnega gledališča Trst ter Juretom Novakom, direktorjem in umetniškim vodjo Prešernovega gledališča Kranj, bomo osvetlili tematike in njihove raznolike načine uprizarjanja, ki jih dandanes lahko gledamo na slovenskih odrih, sodelovanja ter idejne in umetniške izmenjave gledaliških umetnikov, ki sicer delujejo v sredinah različnih kulturnih in produkcijskih mikro-okolij. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: dvorana Prešernovega gledališča Kranj, pgk.si, izsek

Pogled v znanost Mednarodni dan biodiverzitete 2024 - "bodimo del načrta"

Zadnja tretjina meseca maja kaže, da je v znamenju sodobnega aktivnega odnosa do naravnega okolja. V sredo, 22.maja smo beležili Mednarodni dan biodiverzitete, letos z osrednjim motom "bodimo del načrta", en dan prej so države Evropske unije obeleževale evropski dan Nature 2000, 20. maj je bil svetovni dan čebel, 24. maj pa evropski dan parkov. O stanju in uresničevanju zavez o ohranjanju raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst, predvsem tistih ogroženih, bo več povedal biolog, doc.dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo. FOTO: Repaljščica, znanstveno ime Saxicola rubetra, starinsko rjavi prusnik; gnezdi povečini na vlažnih traviščih, in je pri nas zaradi intenzivne košnje deloma ogrožena VIR: Davorin Tome, NIB, Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov

Zborovska glasba Miserere v c-molu Johanna Adolfa Hasseja

Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih, pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. ...

Koncertni dogodki na tujem Koncertni dogodki na tujem

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Skladatelj tedna Johann Christoph Friedrich Bach, 2. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so si izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kakor starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".

Koncert evroradia Arnold Schönberg in Johannes Brahms

Rekviem, torej pogrebna maša – ampak veliko več: s svojim mogočnim »Nemškim rekviemom« Johannes Brahms ni le presegel meje liturgično vezane cerkvene glasbe. Delo, ki bolj kot na mašo spominja na oratorij, pravzaprav močno presega navezanost na veroizpovedi in celo na sakralni okvir. Brahms je ustvaril osebno spoprijemnje z neizogibno usodo smrti, ki združuje vse ljudi. Pred tem monumentalnim delom bomo v izvedbi Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna poslušali Komorno simfonijo št. 2 Arnolda Schönberga.

Nove glasbene generacije Harfa in harfa, Leto Križanič Žorž in Lara Pelikan

V okviru cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske sta lani in letos potekala nastopa dveh harfistk, ki ju poslušamo danes. To sta Leto Križanič Žorž in Lara Pelikan. Leto Križanič Žorž je nastopila aprila 2024 in izvedla skladbo Vltava iz cikla Moja domovina Bedřicha Smetane ter Fantazijo za mnogo strun in enega harfista Iva Petriča, Lara Pelikan pa Veliko sonato Françoisa-Josepha Dizija in Beneški karneval za harfo, op. 184 Felixa Godefroida.

Medenina in patina Pomladni koncert Orkestra Slovenske vojske, drugič

Nadaljujemo predvajanje posnetkov s pomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki ga je ta 5. marca letos odigral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tokrat predstavljamo štiri izvirna glasbena dela slovenskih avtorjev: za začetek Dragoličevo orkestrsko priredbo slovesnih fanfar Pozdrav Ljubljani, ki jih je leta 1994 Bojan Adamič zložil ob 850. obletnici prve pisne omembe našega glavnega mesta, to je istih fanfar, ki so kar nekaj časa donele z balkona mestne hiše, zatem boste slišali večstavčno koncertno skladbo za rog in pihalni orkester Liberamente Alojza Kranjčana, s solistom Nikico Banjcem na rogu, kot tretjo vam bomo predvajali prvo izvedbo slovesne uverture Utrip ponosa mladega ustvarjalca Krištofa Strnada in za konec še duhovito parafrazo na protokolarni mimohod – Walking by Nejca Bečana.

Ženske v svetu glasbe Harfistka Tina Žerdin: slovenski skladatelji

Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah: Zvonimirja Cigliča, Brine Jež Brezavšček, Iva Petrića in Alojza Srebotnjaka.

Skladatelj tedna Johann Christoph Friedrich Bach, 1. del

Johann Christoph Friedrich Bach je danes najmanj znan izmed sinov Johanna Sebastiana Bacha, ki so izbrali skladateljski poklic. Rodil se je leta 1732 v Leipzigu. Tudi on je prvo glasbeno izobrazbo dobil pri očetu. Ko je končal šolanje v Tomaževi šoli, se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev podobno kot starejša brata vpisal na leipziško univerzo in kratek čas študiral pravo, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Pri osemnajstih je na pobudo grofa Schaumburg-Lippeja dobil službo čembalista na dvoru v Bückeburgu, zato so ga pozneje poimenovali preprosto "bückeburški Bach".

Glasbena skrinjica Piranesi in Ferneyhough: Namišljeni zapori

Neskončna stopnišča, založeni prehodi, težki stroji z nepredstavljivo močjo, figure, ujete v hodnikih brez izhoda: to je svet Giovannija Battiste Piranesija in njegovih namišljenih zaporov. Italijanski arheolog, arhitekt in grafik je svoj cikel Piranesijevi namišljeni zapori začel ustvarjati leta 1745, prvi grafični odtisi so se pojavili leta 1750, leta 1761 pa je sledila druga izdaja, v kateri je umetnik prvotnim štirinajstim podobam dodal še dve. Cikel je navdihnil britanskega skladatelja Briana Ferneyhougha, ki ga je med letoma 1981 in 1986 tudi uglasbil. Sestavlja ga sedem skladb za različne zasedbe.

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Musica noster amor Pavel Kolesnikov, Danski nacionalni simfonični orkester in Susanna Mälkki v Københavnu

Osemnajstega januarja letos so v Koncertni hiši Danskega radia v Københavnu pianist Pavel Kolesnikov, Danski nacionalni simfonični orkester in dirigentka Susanna Mälkki izvedli Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je solist Kolesnikov ob tej priložnosti zatekel k skladateljevi izvirni različici omenjenega dela, in eno največjih del nemškega skladatelja Paula Hindemitha – simfonijo Slikar Mathis.

Jazz avenija Ukrajinski jazz

Tokratno oddajo bomo namenili ukrajinskim džezovskim glasbenikom. Slišali boste skladbe v izvedbi pianistov Arta Hodesa, Miše Alperina, Vadima Neselovskega in Lubomira Melnika, basista Davida Friesena ter harfistke Aline Bzehzinski.

Samo muzika Aleksander Skale – bobnar, tekstopisec in legendarni jazzovski urednik našega radia

Skale je po končani glasbeni karieri leta 1960 ustanovil uredništvo za jazzovsko glasbo – prvo na območju nekdanje Jugoslavije. Največ oddaj je jazzovsko uredništvo pripravljalo v letih od 1979 do 1983 - kar 9 na teden! Omenimo nekatere naslove teh oddaj: Jazz pred polnočjo, Jazz klub, Jazz test, Jazz v komornem studiu, Z jugoslovanskih festivalov jazza, Zbiralci jazza pred mikrofonom, Jazz klub, Spomini na velike jazzovske dogodke, Blues, Iz obdobja swinga, Gost pred mikrofonom, Iz zakladnice jazza, Galerija velikanov jazza, Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ali Zanimivosti iz sveta jazza.

Jazz Ars Marshall Allen - stoletnik

Oddajo bomo namenili častitljivi stoti obletnici neutrudnega nadaljevalca tradicije kozmičnega džeza Marshalla Allena. Igra na altsaksofon, flavto, pikolo, EWI in oboo. Leta 1956 je prvič srečal Sun Raja in čez dve leti se je pridružil njegovemu orkestru. Kmalu je postal tudi vodja sekcije pihalcev. Zaigral je na več kot dvesto ploščah, tudi na vseh ključnih. Allen je bil brez dvoma eden ključnih članov znamenitega orkestra. Bil je prepoznaven po mojstrskem, izjemno eksplozivnem igranju in včasih kaotičnem igranju altsaksofona. Nekateri so njegov slog označili za »pirotehničen«. Sam je rekel, da rajši kot na podlagi akordov igra na širši zvočni bazi.

Jazz avenija Jazz na Drugi godbi 2024

Na letošnjem festivalu Druga godba se bo zvrstilo tudi nekaj jazzovskih koncertov. In vsi bodo v četrtek, 23. maja. Nastopili bodo skupna zasedba Mario Rom Interzone in zasedba Danyela Wara, duet švedskega saksofonist Matsa Gustafssona in finskega harmonikarja Kimma Pohjonena ter francosko-libanonski trobentač Ibrahim Maalouf z zasedbo Trumpets of Michel-Ange.

Samo muzika Kitarist Igor Bezget

Kitarist in skladatelj Igor Bezget je stalnica in nepogrešljiv člen slovenske improvizirane glasbe, jazza in etno glasbe. Kot studijski glasbenik in avtor je sodeloval s številnimi priznanimi glasbeniki doma in v tujini ter nastopal na najpomembnejših svetovnih glasbenih festivalih. Bezgetovo ustvarjanje je žanrsko zelo raznovrstno. Poglablja se tudi v arabsko in afriško glasbo, posebno mesto pa ima pri njem indijska glasbena tradicija. Sam pravi, da je nekje med vzhodom in zahodom in da je njegovo poslanstvo združiti vse vplive v eno celoto.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Jazz Ars Kitarist Bill Frisell

Oddajo bomo namenili priredbam različnih popularnih skladb v interpretaciji enega najplodovitejših in tudi najpopularnejših džezovskih izvajalcev zadnjih desetletij – kitarista Billa Frisella. V svoje glasbeno ustvarjanje je uspešno vtkal vse najbolj avtentične in avtohtone ameriške glasbene zvrsti ter z iskrenim veseljem do igranja dosegel novo kakovost na nizu samostojnih plošč.

Tretje uho Robert Jukič - Odtenki sreče

Tjaša Fabjančič, Maša But, Ana Bezjak, Jadranka Juras, Ana Čop, Karin Zemljič in Urška Centa so vokalne solistke, ki tvorijo Odtenke sreče kontrabasista in skladatelja Roberta Jukiča, ki je tudi avtor vseh skladb.

Jazz session Sirintip & Nils Landgren

Švedski pozavnist je v okviru projekta "Radiojazzgruppen" povabil k sodelovanju tajsko-švedsko glasbenico Sirintip Phasuk (1991) , ki je za koncert v Stockholmu pripravila avtorski program. Nastopili so še Emelie Molander, violina; Maja Molander, čelo; Hildegunn Oiseth, trobenta; Nils Landgren, pozavna; Kai Sundqvist, tenor saksofon, fagot, flavta, klarinet; Samuel Löfdahl, kontrabas; Anna Gréta Sigurðardóttir, klavir; André Ferrari, tolkala; Jonathan Lundberg, bobni.

Orkestralni jazz Milko Lazar & Bojan Gorišek

Pred nocojšnjim koncertom Lazar/Gorišek obujamo Lazarjev Koncert za klavir in jazzovski orkester iz leta 2001. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo sicer ob 20. uri koncert dveh slovenskih mojstrov črnobelih tipk in kompozicije. Ob dvajsetletnici skupnega ustvarjanja sta pripravila pester program komponistov Philipa Glassa, Davida Bowieja, Briana Ena in Milka Lazarja. V že skoraj razprodani Gallusovi dvorani se torej obeta pravi klavirski spektakel.

Jazz avenija Program jazz festivala Cerkno 2024

Sprehodili se bomo skozi program letošnjega džezovskega festivala v Cerknem, ki bo na trgu sredi mesta od četrtka, 16. maja, do sobote, 18. maja, na Starem placu sredi mesta. Na vrsti bodo skladbe kitarista Sama Šalamona, zasedbe I'll Considered, pihalke Jasne Jovičević, saksofonista Dariusa Jonesa in vokalistke Sofie Jernberg.

Radijska igra Evgen Car: Poredušov Janoš

Evgen Car je monološko izpoved prekmurskega vinogradnika napisal leta 1998 ob trideseti obletnici igralske kariere in jo odigral na številnih slovenskih odrih. Hudomušno pripoved kmeta, globoko zakoreninjenega v prekmursko ravnico, pa v obliki radijske igre posvečamo igralčevi nedavni osemdesetletnici. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Evgen Car Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Radijska igra Milan Kleč: Mrtva in živa

Groteskna srhljivka hkrati pripoveduje o mrtvi nevesti in o živem dekletu, ki je pokojnico nadomestila v življenju ženinove družine. Priprave na poroko se spremenijo v opravila pogrebnega obreda in v nenavadne rituale, polne črnega humorja. Režiser: Igor Likar Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtorji izvirne glasbe in glasbeni izvajalci: dr. Mira Omerzel – Terlep, Matija Terlep, Trutamora Slovenica Mati − Iva Zupančič Oče − Radko Polič Sin − Gojmir Lešnjak Sonja − Petra Govc Gospa − Ljerka Belak Peter − Slavko Cerjak Župnik − Danilo Benedičič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1999.

Kratka radijska igra Lilijana Resnik: Glasovi

Posebnost igre je v njeni estetski radiofonski kakovosti, saj različni glasovi in zvoki predstavljajo posamezna pretanjena čustvena stanja. Poslušalci se lahko prepustijo glasovom, zaznajo njihov pomen in se prepustijo njihovemu učinku. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Pripovedovalec – Branko Jordan Drugi glasovi – Vesna Pernarčič, Stannia Boninsegna, Martina Maurič Lazar, Judita Zidar, Marija Gregorc, Alenka Kovačič, Jerneja Končan, Ema Kranjc, Božo Vovk, Janez Dolinar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2002.

Radijska igra Milan Jesih: Mik usode

V igri se avtor poigrava z usodo para iz klasične grške dramatike, Ojdipa in Jokaste, posega globlje v njun odnos in tragiko išče v njuni intimi. Priletna Jokasta, ki je hkrati po nesrečnem naključju postala tudi žena svojega sina Ojdipa, se razpre v svoji ženskosti. Razpetost med ljubeznijo matere in žene je pretresljiva igra, ki zdaj v bolečini, spet drugič pa v nekakšni vseenosti utripa nasproti nonšalantnosti in mačizmu mladega Ojdipa. Igra se izide v obojestranskem privoljevanu v igro usode, kljub zavedanju o njej. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Jokasta – Milena Zupančič Ojdip – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997

Kratka radijska igra Dijana Merdanović: Brodolomec

Bitka za preživetje ob brodolomu sproža kopico vprašanj, od najbolj banalnih do eksistencialnih, in vodi do nepričakovanega, absurdnega izida. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Robert – Saša Tabaković Kuhar Francois – Jernej Šugman Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 2008.

Radijska igra Ivan Tavčar: Ljubezen nam je vsem v pogubo - 2. del

Prav tako kot za petelina, ki je zaljubljen lahek plen lovcev, je ljubezen pogubna tudi za lovce. V krutem kmečkem svetu je bila ljubezen usodna in pogubna tudi zanje, ko si ob čakanju na plen krajšajo čas z iskrenimi izpovedmi, kako so postali žrtve uničujoče ljubezenske sile. Tavčarjevo mojstrstvo gotovo tiči v tem, da kmečke moške prikaže kot razočarane in ponižane ljubimce. Tako kot pred več kot stotimi leti velja še danes – sila ljubezni lahko premika gore ali pa nas uniči. Drugi del še s preostalima zgodbama o ljubezni. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023

Radijska igra Matjaž Kmecl: Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov

Levstikova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše. V monodrami spoznamo predsmrtne muke enega največjih Slovencev. Njegovi sodobniki so spoštovali njegovo odločnost, čeprav jo je večkrat izražal brezkompromisno in brez dlake na jeziku. Režiser radijske igre: Aleš Jan Režiser odrske postavitve: Mile Korun Tonska mojstrica: Metka Rojc Fran Levstik – Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.

Kratka radijska igra Cvetka Bevc: Ptičica svarilka

Sodobno ljubezensko zgodbo o nasilju v zakonski zvezi med mlado žensko in trdosrčnim moškim je avtorica domiselno povezala s staro ljudsko pesmijo o ptici, ki dekleta svari pred slepo lahkovernostjo v prazne obljube. Nastala je pretresljiva slika iz naših dni, ki prikazuje večno aktualno temo. Režiser: Aleš Novak Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Mati Andreja - Maja Sever Lara - Nataša Tič - Ralijan David - Miha Nemec Sosed Jaka - Bogo Veras Soseda Vida - Ljerka Belak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2000.

Radijska igra Sandi Sitar: Ali lahko umre rudnik živega srebra?

Literarno koncipirana zgodba o geologu Blažu in njegovem iskanju rude v imaginarnem rudniku je globoko povezana z dokumentarnim gradivom in z izpovedmi Idrijčanov. V sedemdesetih letih je zamrla petstoletna rudarska tradicija in so ostali brez živosrebrnega rudnika, ki je tako pomembno konstituiral vse njihovo bivanje. Tako je nastala oddaja, v kateri boste poleg Sitarjevega dramskega besedila lahko prisluhnili tudi pripovedim o rudniku in Idriji. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Blaž Kranjc - Dare Valič Bojan Zdovc - Janez Hočevar Ivan Pugelj - Polde Bibič Ignac Hovnik - Bert Sotlar Cila, njegova žena - Ivanka Mežan Vera, partijska sekretarka - Duša PočkajDirektor - Jurij Souček Zdravnica - Iva Zupančič Drugi glasovi - Franček Drofenik, Marjan Hlastec, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Božo Vovk, Andrej Šmuc Izjave v dokumentarnih posnetkih - ing. Ivica Kavčič, Jurij Bavdaž, ing. Jože Čar, dr. Jože Felc, dr. Alfred Kobal, Franc Močnik, Jože Rupnik, Stane Tušar, Ivan Vončina Glasbeni izvajalci - Idrijska rudarska godba Dirigent - Drago Kundač Posneto v studiih Radia Slovenija v Ljubljani ter v Idriji in v idrijskem rudniku živega srebra februarja in marca 1978

Kratka radijska igra Sebastijan Pregelj: Tako gre ta svet

Pregelj s kratkimi stavki, pedagoško skrbnimi in dobronamernimi prepovedmi, ki jih izrekajo otroku, naslika grozljivost sodobne globalne družbe, temelječe na totalitarizmu, prepovedih, brezčutnosti, skrivanju, hinavščini, pretvarjanju in brezobzirnosti, s tem pa seveda naslika tudi posameznikovo osamljenost in brezup. Iz zgodbe je nastala mojstrska radijska miniatura. Prirejevalka in režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Glasovi - Milan Štefe, Saša Mihelčič, Veronika Drolc, Jaka Lah, Maja Sever, Rok Matek, Željko Hrs, Lidija Hartman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2011.

Radijska igra Ivan Tavčar: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del

Kleni, robati in utrujeni lovci v povesti V Zali ob počitku med lovom razkrijejo svoje najnežnejše in najbolj skrite misli o ljubezni. Njihove izpovedi se končajo z uspešnim lovom, ko ustrelijo kar dva divja petelina, pojoča pesem ljubezni, s čimer se vnovič potrdi misel, da je ljubezen pogubna za vse. V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi, tri so prirejene za radio. V prvem izmed dveh delov v torkovem terminu bo na vrsti prva izpoved. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023.

Sedmi dan Duhovnost in religioznost v psihoterapiji.

Kako se verujoči človek spopada z življenjskimi krizami? Kdaj se začnemo spraševati o pomenu religije in duhovnosti v svojem življenju? O tem, koliko mora psihoterapevt upoštevati klientovo duhovno razsežnost življenja, pa tudi o moči molitve z zakonsko in družinsko psihoterapevtko Meto Košir.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Ljubno ob Savinji

Neposredni prenos svete maše iz cerkve Svete Elizabete Ogrske v župniji Ljubno ob Savinji. Daruje jo dr. Karel Gržan. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor Svete Elizabete pod vodstvom Nike Zgojznik. Na orgle igra Ema Demšar.

Sledi večnosti Z mladimi laiškimi misijonarji o izzivih v misijonu v Keniji, Turčiji, Kazahstanu in na Madagaskarju

50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.

Sedmi dan Papež Pij II - povezan tudi z našimi kraji

V Ljubljani je potekala znanstvena konferenca o papežu Piju II. Svet in tudi naše kraje je s svojim delovanjem zelo zaznamoval. Živel je v času prelomnih sprememb. Kakšen je bil njegov prispevek k družbi in odnos do izzivov s katerimi se je srečeval, ter kakšno zapuščino je pustil? V naš studio smo povabili teologa Jana Dominika Bogataja, ki je raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Anjo Božič, doktorsko študentko na Srednjeevropski univerzi na Dunaju.

Musica sacra Latinski spevi v čast sv. Trojici

Sancta Trinitas, unus Deus (Sv. Trojica, en sam Bog), O beata Trinitas, te invocatus (O presveta Trojica, kličemo te), O Lux beata, Trinitas (O luč blagoslovljena, Trojica), O veneranda Trinitas (O častita Trojica) so naslovi le nekaterih latinskih spevov, ki so jih glasbeni ustvarjalci skozi zgodovino napisali v čast Sv. Trojice. Na nedeljo Sv. Trojice jih boste slišali v različnih izvedbah in glasbenih zasedbah.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Iz bazilike Marije pomagaj na Brezjah prenašamo sveto mašo na praznik Binkošti. Daruje jo frančiškan, dr. Robert Bahčič. Pri maši sodeluje otroški in mladinski pevski zbor Spominčice.

Sedmi dan Binkošti - praznik Svetega Duha

V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.

Sledi večnosti Simbolna sporočila rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah

Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«

Musica sacra Duhovna glasba Antonina Dvořaka, 1. del

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi precej sakralne glasbe. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in do utiranja novih poti, pomembno mu je bilo le eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno. Maša v D-duru op. 86 je prav taka – veličastna, a po obliki jasna, s svojimi spevnimi melodijami pa gotovo seže prav do srca.

Bogoslužje Prenos maše iz Zaloga

Na sedmo velikonočno nedeljo bomo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal bo Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.

Sedmi dan Kaj pomeni biti pokončen kristjan?

Kako oznanjati krščansko držo v praktičnem življenju? O tem v oddaji govorita dva intelektualca, kristjana, žena in mož: Nina in Zoran Mladenović iz Ljubljane. Nina je univ. dipl. pravnica, podsekretarka na ministrstvu za finance, Zoran pa je univ. dipl. ekonomist, svetovalec za analitiko na Računskem sodišču RS. Oba sta novorojena kristjana iz obnebja evangelijskih protestantskih cerkva, iskrena in iskriva pričevalca svoje konkretne krščanske drže.

Literarni nokturno Pia Prezelj: Težka voda

Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Literarni večer Juan Gelman: Pesmi Sidneyja Westa

Sredi 20. stoletja je v nemir, ki je vladal v španskoameriški poeziji, vstopil mladi Juan Gelman. Rodil se je leta 1930 v Buenos Airesu in se zgodaj pridružil skupini literatov. Po vojaškem udaru leta 1976 je moral zapustiti Argentino. Nekaj časa je živel v Evropi. se za kratek čas vrnil v domovino, pozneje je živel v Mehiki, kjer je leta 2014 tudi umrl. Objavil je več kot dvajset pesniških zbirk, njegova poezija je prevedena v številne jezike; prejel je vrsto pomembnih mednarodnih priznanj. Eno njegovih najbolj nenavadnih pesniških del, ki - ima izjemno mesto tudi znotraj sodobne španskormeriške poezije, je knjiga Pesmi Sidneyja Westa, ki jo je Juan Gelman objavil leta 1969. Avtor Literarnega večera in prevajalec Ciril Bergles, bralec Miha Zor, interpreta Uroš Fürst, Barbara Žefran, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija: 2011, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev).

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 12/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Pierre de Ronsard: Moj ljubki slavček

Francoski renesančni pesnik Pierre de Ronsard (1524-1585) je bil velik opazovalec narave. Cvetlice, drevesa, pa tudi živali so vstopili v njegove lirske pesmi in postali predmet, metafora ali personifikacija njegovih čustev in razpoloženj. Tak je tudi sonet Moj ljubki slavček. Prevedel ga je Matej Venier, bere ga dramski igralec Matej Puc.

Literarni nokturno Mateja Gomboc: Gorica

Nominiranka za Cankarjevo nagrado. Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2023.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 11/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Konstantin Kavafis: Itaka

Konstantin Kavafis, rojen leta 1863 v Aleksandriji, kjer je leta 1933 tudi umrl, je eden najpomembnejših grških pesnikov dvajsetega stoletja. Večino poezije je napisal po svojem štiridesetem letu. V pesmi Itaka ubeseduje globoka spoznanja o življenju, potovanju proti neznanemu cilju, ki mu on pravi Itaka, drugi pesniki pa kaj drugega, Kajetan Kovič morda Južni otok. Pesem Itaka je prevedel Ciril Bergles. Interpretira Barbara Žefran.

Literarni nokturno Denis Škofič: Tuskulum

Nominiranec za Cankarjevo nagrado. Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija 2024.

Literarni portret Petra Kolmančič: Substanca srca

Petra Kolmančič (1974) je ne le uveljavljena pesnica, temveč tudi produktivna akterka in producentka na slovenskem literarnem prizorišču. Pri Subkulturnem azilu je leta delovala kot urednica za leposlovje in humanistiko, urejala je knjižno zbirko Frontier, že dalj časa sodeluje tudi pri festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, od leta 2002 kot programska koordinatorica, zdaj pa je zaposlena kot vodja literarnih programov javnega zavoda Mladinski kulturni center. Za njeno zgodnjo poezijo so značilne neposrednost, čutnost, upornost, prepletenost z dionizičnimi podobami, pozneje, ko je izšla njena zbirka Uvod v poželenje (2004), pa je pesnica več pozornosti posvetila refleksivnosti, tudi kontemplativnosti. To je nadaljevala v zbirki P(l)ast za p(l)astjo (2013), v kateri je drobne vsakdanjosti prepletla s kompleksnim metaforičnim podobjem. Pesmi, ki se ukvarjajo s pojavom drugega, so kot nekakšna znamenja različnih življenjskih spoznanj. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpretka Darja Reichman, bralec Dejan Kaloper, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let, 2. del

Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Pravice za knjigo so bile kmalu prodane v več kot 35 držav, knjiga je bila prirejena za televizijsko serijo in gledališko predstavo, nizozemski bralci pa so jo izglasovali za knjigo leta 2016. Leta 2016 je sledil drugi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let, po katerem se je televizijska serija nadaljevala, nizozemski bralci pa so ga prav tako izbrali za knjigo leta 2018. Konec leta 2020 je izšel še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. V zadnji oddaji v majskem ciklu humoresk, posvečeni knjigam o starostniku, ki tudi v zadnjem obdobju svojega življenja ostaja duhovit in igriv, boste slišali nekaj odlomkov iz knjige, v kateri se Groen začne spopadati s hudim sovražnikom, namreč z alzheimerjevo boleznijo. Prevajalka Stana Anželj, interpretira Gorazd Logar, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2021.

Lirični utrinek Wisława Szymborska: Ljubezen na prvi pogled

Maj je marsikdaj trenutek za ljubezen na prvi pogled − kaj je ljubezen na prvi pogled, približno vemo, kakšna pa je njena predzgodba, o tem piše Wisława Szymborska v istoimenski pesmi. Prevajalka Rozka Štefan, interpretka Mojca Ribič. Produkcija 2012.

Neposredni prenos Za odmik, Zbor Slovenske filharmonije in Urša Lah na koncertu PVC 6

Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca v neposrednem prenosu iz Maribora

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Madame Butterfly v neposrednem prenosu iz New Yorka

Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Glasovi svetov »Sovjetska birokracija je delavsko ideologijo uporabljala cinično in jo s tem zagabila samemu delavstvu«

Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca v neposrednem prenosu iz Maribora

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.

Podobe znanja Rok Stergar: Ljubezen do vladarja gre čez poln želodec

Kako je pomanjkanje osnovnih živil, zdravil in goriva ob koncu prve svetovne vojne in v prvih letih po njej vplivalo na politični odnos, ki se je med Slovenci oblikoval do novoustanovljene države južnih Slovanov?

Radijska igra Milan Jesih: Mik usode

V igri se avtor poigrava z usodo para iz klasične grške dramatike, Ojdipa in Jokaste, posega globlje v njun odnos in tragiko išče v njuni intimi. Priletna Jokasta, ki je hkrati po nesrečnem naključju postala tudi žena svojega sina Ojdipa, se razpre v svoji ženskosti. Razpetost med ljubeznijo matere in žene je pretresljiva igra, ki zdaj v bolečini, spet drugič pa v nekakšni vseenosti utripa nasproti nonšalantnosti in mačizmu mladega Ojdipa. Igra se izide v obojestranskem privoljevanu v igro usode, kljub zavedanju o njej. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Jokasta – Milena Zupančič Ojdip – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let, 2. del

Peter de Smet je s psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Pravice za knjigo so bile kmalu prodane v več kot 35 držav, knjiga je bila prirejena za televizijsko serijo in gledališko predstavo, nizozemski bralci pa so jo izglasovali za knjigo leta 2016. Leta 2016 je sledil drugi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let, po katerem se je televizijska serija nadaljevala, nizozemski bralci pa so ga prav tako izbrali za knjigo leta 2018. Konec leta 2020 je izšel še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. V zadnji oddaji v majskem ciklu humoresk, posvečeni knjigam o starostniku, ki tudi v zadnjem obdobju svojega življenja ostaja duhovit in igriv, boste slišali nekaj odlomkov iz knjige, v kateri se Groen začne spopadati s hudim sovražnikom, namreč z alzheimerjevo boleznijo. Prevajalka Stana Anželj, interpretira Gorazd Logar, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2021.

Radijska igra Milan Kleč: Mrtva in živa

Groteskna srhljivka hkrati pripoveduje o mrtvi nevesti in o živem dekletu, ki je pokojnico nadomestila v življenju ženinove družine. Priprave na poroko se spremenijo v opravila pogrebnega obreda in v nenavadne rituale, polne črnega humorja. Režiser: Igor Likar Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtorji izvirne glasbe in glasbeni izvajalci: dr. Mira Omerzel – Terlep, Matija Terlep, Trutamora Slovenica Mati − Iva Zupančič Oče − Radko Polič Sin − Gojmir Lešnjak Sonja − Petra Govc Gospa − Ljerka Belak Peter − Slavko Cerjak Župnik − Danilo Benedičič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1999.

Izšlo je Nataša Golob: S črnilom in zlatom

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom : srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila bolj dostopna izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v minulih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo in si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 11/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Literarna matineja Ana Geršak: "V poeziji me nagovarja isto kot v prozi: zanimajo me eklektičnost, kontradiktornost, igrivost"

Ana Geršak je uveljavljena literarna kritičarka, pred dobrim desetletjem je za svoje kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado, in dolgoletna literarna urednica, ki med drugim ureja leposlovje tudi pri založbi Goga. Čeprav je udomačena v petih jezikih – ob domači slovenščini še v italijanščini, ruščini, francoščini in angleščini – in je že podpisala nekaj leposlovnih prevodov, se nima za prevajalko. Verjetno pa se ne zmotimo, če jo označimo za navdušeno, poglobljeno in zelo razgledano bralko. Z njo razmišljamo o kanonu, kakovostnih knjigah, merilih za to kakovost in še čem.

Sledi večnosti Z mladimi laiškimi misijonarji o izzivih v misijonu v Keniji, Turčiji, Kazahstanu in na Madagaskarju

50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.

Kulturna panorama Plečnikove, Valvasorjeve nagrade, desetnica, 40 let Druge godbe

Kulturna panorama nam bo tokrat predstavila najnovejše Plečnikove in Valvazorjeve nagrajence ter dobitnico desetnice. Druga godba praznuje 40 let, dogajata se festivala Rdeči revirji in Svetlobna gverila, v ljubljanski Mestni galeriji razstavlja Mladen Stropnik.