Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 26.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ob 140. obletnici smrti Jovana Vesela-Koseskega, Prešernovega sodobnika, ki je bil sredi 19. stoletja eden najbolj cenjenih pesnikov, dokler ni po ostrih kritikah, predvsem Josipa Stritarja in Frana Levstika, obveljal za pesnika, ki uporablja izumetničen, nenaraven jezik, smo izbrali njegovo 21. pesem iz dela Jugo-evropejski glosar ali Slovenski glasnik v interpretaciji Frančka Drofenika.
Posneto leta 1984.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Thomas Arne je bil vodilni angleški skladatelj glasbe za gledališče in eden najplodovitejših angleških glasbenikov osemnajstega stoletja. Arne je pri enaindvajsetih soustanovil operno podjetje ter poleg odrskih del svojih sodobnikov kmalu začel uprizarjati tudi lastne opere in maske. Dve leti pozneje se je njegova sestra Susan poročila z igralcem in dramatikom Theophilusom Cibberjem, čigar dramski ansambel je deloval v gledališču Drury Lane. Arne je kmalu postal hišni skladatelj tega gledališča in je pisal glasbo za igre in pantomime.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

V 93. letu starosti se je 23. marca 2024 poslovil naš mednarodno priznani violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, častni član Slovenske filharmonije, prejemnik Prešernove nagrade leta 1957 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki so mu ga leta 2001 namenili za posebne glasbene zasluge. Eden najboljših violinistov je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri in v različnih komornih zasedbah, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z izredno uspešnim pedagoškim delom. Na njegovem repertoarju je bilo več kot 70 violinskih koncertov, številna komorna dela vseh slogovnih obdobij ter skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih je rad krstno izvajal. V njegov spomin smo pripravili oddajo Slovenski solisti. V njej predstavljamo umetnikova razmišljanja o glasbi, ki jih je posnel za naš radio ob svoji osem in petinosemdesetletnici ter izbor skladb v njegovi izvedbi, dela Čajkovskega, Matičiča, Mozarta, Ljadova, Osterca, Beethovna, Bacha, Paganinija in Honeggerja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Slike z razstave, suito desetih stavkov, je Musorgski napisal za solo klavir, vendar so jo pozneje številni skladatelji prirejali za orkester, tako da je danes njegovo največkrat izvajano delo. Musorgski je suito posvetil prijatelju Viktorju Hartmannu, ki je bil arhitekt in slikar. Ta je nenadoma umrl pri 39-ih letih in posthumno so leta 1874 na Akademiji lepih umetnosti v Sankt Peterburgu priredili razstavo njegovih slik. Prav ta razstava, risbe in akvareli, ki jih je Hartman ustvarjal na svojih potovanjih po Italiji, Franciji, Poljski, Rusiji in Ukrajini, je navdihnila Musorgskega, da je nekatere prijateljeve podobe prelil v glasbo. Naslovi stavkov so: Spaček, Stari grad, Otroci se igrajo, Volovska vprega, Ples piščancev, Dva žida, Trg v Limogesu, Katakombe, Koča na kurjih nogah in Velika Kijevska vrata.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti.

Avtor: Ivan Merljak

13:50
Poigra
14:00
Poročila

Žirija je med 24 deli, ki so letos prispela na natečaj za nagrado Slavka Gruma, za najboljše izbrala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga skupaj napisala bosanski režiser Haris Pašović in Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica. Še preden bo 9. aprila na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame znano, kdo bo nagrado Slavka Gruma prejel, smo v studio povabili avtorici in avtorja nominiranih del. Iskali smo stične točke med njihovimi deli, pretresali položaj sodobne slovenske dramatike in razmišljali o odnosu med besedilom in uprizoritvijo.

Avtor: Sašo Puljarevič

Vse skladbe so nastale po naročilu švedskega Norbotten Big Banda. Med njimi so Batesovi originali, znani jazzovski baladi Laura in Star Eyes ter štiri skladbe legendarnega saksofonista Charlieja Parkerja.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Sebastijan Duh

V knjigi Pod kraljičinim žezlom, prvem delu trilogije Nekronani kralj, ki je posvečena Ulriku II. Celjskemu, zgodovino Celjskih grofov opisuje Daniela Dvořakova, slovaška raziskovalka poznega srednjega veka. Pričujoča knjiga je prolog njegove zgodbe in hkrati pretresljiv opis enega najbolj dramatičnih obdobij evropskega srednjega veka. O knjigah tudi v nadaljevanju, in sicer bomo predstavili novitete založbe Goga, med njimi knjigi Dvoliki Jedrt Maležič in Po vsej sili živ Nataše Kramberger. Bliža se tudi nocojšnja premiera filma Zbudi me Marka Šantiča, aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

V evropskih glasbenih tradicijah je obdobje velikega tedna spodbudilo nekatera najpomembnejša glasbena dela v zgodovini umetniške oblike, ki si prizadevajo v glasbo zajeti dramatične dogodke Kristusovega trpljenja. Ne zajema le klasične glasbe, temveč tudi starodavno petje in ljudsko glasbo.
Evroradijski glasbeni niz za veliki teden vsako leto vzdržuje to izjemno tradicijo in združuje glasbo širokega spektra evropskih radijskih organizacij. Na cvetno nedeljo ste lahko spremljali ponujene tematske koncerte, vezane na širšo temo postnega in velikonočnega časa. Danes pa bomo v oddaji Koncertni dogodki na tujem predvajali edini simfonični koncert, ki je v okviru evroradijske ponudbe glasbe za veliki teden nastal 17. marca v Kongresni dvorani v Saarbrücknu. Na programu sta bila: Koncert za klavir in orkester št. 2 Bele Bartoka in Simfonija št. 2 Antona Brucknerja.
Solist je bil pianist finski pianist Olli Mustonen, Filharmonični orkester nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern je vodil Pietari Inkinen.

Avtor: Polona Kovačič

Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, se bomo ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem.

Avtor: Aleksander Čobec

V vokalnem mozaiku pasijonsko zgodbo velikega tedna uzvočajo moteti Iacobusa Handla Gallusa.

Pojeta ansambel Huelgas pod vodstvom Paula van Nevla in Komorni zbor RTV Slovenija z instrumentalnim konzortom pod vodstvom Güntherja Theuringa. Posnetki so nastali v Projektih Gallus 2000 in Gallus 2003.

V jedru oddaje zveni Gallusov Pasijon po Janezu/Passio Domini nostri Iesu Christi secundum Ioannem za dva zbora.
Uvaja ga 4-glasni motet
O vos omnes z besedilom po Žalostinkah:
O vi vsi, ki mimo greste,
poglejte in vidite,
je li katera bolečina
kakor moja bolečina.

Avtor: Brigita Rovšek

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:18
Poigra

V prvem dejanju muzikala Deset zapovedi smo spremljali Mojzesovo pot od obrežja Nila, kjer ga je mati pustila v upanju, da ga bo kdo našel in mu pustil živeti, do prvega stika z Bogom, ki se mu je prikazal v obliki gorečega grma in mu ukazal, naj Izraelove sinove iz Egipta odpelje v obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko. Oboroženemu le s pastirsko palico Mojzesu uspe odpeljati Izraelove sinove iz Egipta, a na poti do obljubljene dežele je še veliko preizkušenj.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji Iz simfoničnega arhiva nadaljujemo sprehod po simfonijah iz opusa Petra Iljiča Čajkovskega. Danes bomo predstavili Četrto, ki je nastajala med letoma 1877-78, z njo pa se je skladateljevo ustvarjanje radikalno spremenilo in se usmerilo proč od koncepta nacionalne simfonike, v izrazitejše avtobiografsko razkrivanje avtorjeve notranjosti.

Avtor: Tina Ogrin

Oddaja ob maturi 2024.
Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna.

Scenarij Nejc Rožman Ivančič,
igralki Barbara Cerar in Gaja Filač,
bralec Renato Horvat.
Urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Režija: Klemen Markovčič.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

21:30
Poigra
22:00
Poročila

V nedeljo je pri 80ih letih umrl madžarski skladatelj in dirigent, pomembna osebnost sodobne glasbe Peter Eötvös. Bil je prvi umetniški vodja ansambla InterContemporain, eden najboljših dirigentov glasbe 20. in 21. stoletja, od poznih devetdesetih let dalje tudi eno osrednjih imen sodobne opere. Ob tej priložnosti bomo poslušali del koncertnega programa iz serije Musik der zeit Zahodnega nemškega radia, prvi koncert te sezone, ki se je 29. septembra lani odvil v Kölnu. Simfoničnemu orkestru Zahodnega nemškega radia je dirigiral Gergely Madaras, solist je bil violist Timothy Ridout.

Avtor: Primož Trdan

Ameriški pesnik Robert Frost (1874–1963) je za svoje ustvarjanje kar štirikrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Njegova poezija je v ZDA pogosto citirana in je skoraj ponarodela. Tematsko je zaznamovana z naravo, ki jo pesnik simbolno nadgrajuje, včasih v otožnejših, drugič pa v svetlejših, tudi ironičnih tonih. Na današnji dan bi Robert Frost praznoval 150 let, zato ob tej priložnosti objavljamo tri njegove pesmi.

Prevajalec Marjan Strojan,
interpret Pavle Ravnohrib,
režiserka Irena Glonar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Jure Culiberg,
urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar.
Leto nastanka: 2001.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 26.03.2024 20:10:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt