Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo Tiento de falsas Joana Cabanillesa, Misso villano – Podeželsko oziroma Kmetiško mašo Janeza Krstnika Dolarja, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna in Sinfonio di concerto grosso št. 2 v D-duru Alessandra Scarlattija.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Predvajamo tri stavke iz Händlove Glasbe za kraljevi ognjemet v priredbi za trobilni ansambel Daniela Guyota in Koncert za violo in orkester v D-duru Franza Antona Hoffmeistra.

Avtor: Mihael Kozjek

Španski pesnik in dramatik Federico García Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898, komaj 38-letnega so ga na začetku španske državljanske vojne umorili nacionalisti. Oblikoval je izjemen opus, njegov prispevek k španski poeziji 20. stoletja je neprecenljiv, čeprav ni ustvaril veliko.
Motna cestna svetilka sodi med Lorcove mladostne pesmi, nastala je leta 1919 ali 1920. Prevedla jo je Alenka Bole Vrabec, interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.

Avtor: Ars

Osrednje delo sklepa Glasbene jutranjice je Španska simfonija Edouarda Laloja, nastala za španskega violinskega virtuoza Pabla de Sarasata. Na sporedu še Canarios Gasparja Sanza, dvospev Luč in ljubezen, D. 352 Franza Schuberta, Koncert za rog, godala in tolkala Ezia Vittoria, Večer v Granadi iz Bakrorezov Clauda Debussyja, Sarasatejeva Koncertna fantazija za violino in orkester na teme iz Bizeteve opere Carmen, op. 25, Mladi – sekstet za pihala Leoša Janačka, Sonata za flavto in harfo Nina Rote in Rapsodični ples Uroša Kreka.

Avtor: Mihael Kozjek

Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav sta mu bili bližji materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.

Avtor: Vesna Volk

Poslušali bomo glasbo kitarista Primoža Grašiča, enega najbolj cenjenih kitaristov ne samo v ožji domovini, ampak na globalni glasbeni sceni sploh. Grašič se odlikuje s prepoznavnim izvirnim slogom igranja, ki ga je razvil skozi leta vztrajnega vežbanja in oplajanja z glasbo velikih mojstrov. Slovi kot mojster fraziranja in improvizacije, solira z okusom in mero, zato sodi tudi med najbolj iskane slovenske studijske glasbenike.

Avtor: Marko Kumer

Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Na mednarodni dan muzejev 18. maja so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte arije Giuseppa Verdija, Petra Iljiča Čajkovskega, Giacoma Puccinija in Danila Švare ter samospeve Benjamina Ipavca.

Predstavljamo slovensko sopranistko Vando Gerlovič, eno najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja. Rodila se je 25. maja 1925 v Brežicah. Njen glas je bil mehak dramski sopran. Na opernih deskah je poustvarila številne klasične sopranske vloge, predvsem plemenite in trpeče operne junakinje, še posebno pa se je uveljavila z liki demonskih in negativnih junakinj. Njene operne stvaritve so bile vrhunske, tako muzikalno kot igralsko izdelane do podrobnosti. Umetnica je umrla 22. novembra 2001 v Ljubljani. Pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija je leta 2009 izšla portretna plošča z opernimi arijami in monologi sopranistke Vande Gerlovič, ki jih je v 50. in 60. letih 20. stoletja posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, Orkestrom Slovenske filharmonije ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana. V izvedbi sopranistke Vande Gerlovič poslušajte v prvi oddaji arije Santuzze iz Cavallerie rusticane Pietra Mascagnija, Ifigenije iz opere Ifigenija na Tavridi Christopha Willibalda Glucka, Donne Anne iz Don Giovannija Wolfganga Amadeusa Mozarta in Leonore iz Fidelia Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Tjaša Krajnc

Perverznost v vsakdanjih pogovorih povezujemo z osebnimi načini uživanja, nekateri filozofi pa v njej prepoznavajo produktivno izhodišče za spraševanje o tem, kako deluje politična moč ali kako je v neoliberalizem vgrajen perverzen moment. Več o perverziji in njenih možnih filozofskih implikacijah pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: dr. Aleš Bunta, dr. Boštjan Nedoh in dr. Tadej Troha.

Avtor: Gregor Podlogar

Pihalni orkester Logatec je eden najstarejših, hkrati pa tudi najopaznejših in najkakovostnejših ljubiteljskih pihalnih orkestrov oziroma godb na Slovenskem, letos praznuje 110-letnico delovanja. Orkester je namreč uradno prvič nastopil na gasilski veselici maja leta 1913 kot Godba na pihala Logatec in vse od tedaj naprej so logaški godbeniki prisotni na vseh pomembnejših dogodkih in prireditvah v domačem kraju in zunaj njega. V dolgi in bogati zgodovini Pihalnega orkestra najdemo nekaj imenitnih glasbenih imen, ki so pustila močan pečat v orkestru in pri njegovem oblikovanju, rasti skozi desetletja. Tako je recimo po prvem dirigentu in ustanovitelju orkestra Jožefu Zalarju zasedbo kar 4 desetletja vodil Alojz Velkavrh, v zadnjih desetletjih pa so kot dirigenti, kapelniki velik in pomemben pečat pustili Matjaž Albreht, ki je orkester vodil v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, Marjan Grdadolnik, ki ga je vodil v letih od 1999 do 2014, ter aktualni dirigent Vid Pupis, akademski glasbenik klarinetist, ki orkester vodi že skoraj desetletje, že prej pa je bil dolgo njegov polnokrvni član. Še več o zgodovini, zanimivostih, programih, ljudeh in projektih Pihalnega orkestra Logatec v pogovoru osvetljuje predsednik orkestra Marko Šraj.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Sredi aprila je v Dvorani Union v Mariboru potekal peti abonmajski koncert Mladinskega cikla z naslovom Violončelo skozi glasbena obdobja, na katerem sta nastopila violončelist Ariel Vei Atanasovski in pianistka Klara Lužnik.
Glasbenika sta se spoznala na konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato pa oba svojo študijsko pot nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu in tam se je začelo tudi njuno glasbeno sodelovanje. Na koncertu sta s svojim nastopom in izbiro programa skušala občinstvu čim bolje predstaviti violončelo. Sam instrument pa tudi zven glasbila skozi glasbena obdobja – torej skozi glasbo, ki so jo zanj v različnih časih ustvarjali skladatelji.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti tokrat v znamenju Divertimenta za godala Primoža Ramovša ter dveh koncertantnih, pa čeravno po karakterju ne ravno izrazito virtuozno zastavljenih skladb – Inventiones ferales za violino in orkester Uroša Kreka in Concerta lirica, torej Liričnega koncerta za klarinet in orkester Pavleta Merkùja.

Avtor: Mihael Kozjek

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev

Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično prevlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.

Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič

Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek.
Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''

Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.

Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Avtor: Alen Jelen

Letos februarja smo se spomnili stote obletnice rojstva esejista in literarnega kritika Frančka Bohanca. Bohanec je bil med uredniki Slovenskega poročevalca, odgovorni urednik Tovariša, urednik knjižnih zbirk Kondor, Naša knjiga, Gubčeva knjižica, Pričevanja itn. Ob osemdesetletnici pisatelja Antona Ingoliča je Bohanec napisal esej Visoka pesem Ingoličevega pripovedništva, ki je izšel leta 1987 v reviji Sodobnost.

"Ingolič človekovo "usojenost" sprejema in zavrača. Utemeljuje jo psihološko: človek se znajde brez svoje odločitve v različnih družbenih, nacionalnih in drugih okoljih, a njemu ostaja le to, do kod se osamosvoji, ali z drugimi besedami, kako je v sebi prebudil primarne človeške lastnosti, dane od narave. A tudi te lastnosti so podrejene. Človek je končno bitje, a ker je "vržen" v človeško skupnost, je njegova "funkcija" omejena – nosi neuničljivost narave iz roda v rod, pač križev pot človeških postaj za Golgoto. Če pa je močnejši, se dopolni. Dopolnitev pa je lok, ki je podoben loku ribe, kadar se vrže nad vodno gladino. Ta lok je lahko višji ali nižji."

Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Suite v starem slogu Petra Šavlija; igrajo oboistka Breda Jerič, klarinetist Darko Brlek in fagotist Zoran Mitev. Tonska oblikovalka eseja Klara Otorepec, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič.

Avtor: Andrej Rot

Dirigent Gustavo Dudamel se je z Berlinskimi filharmoniki na koncertu 11. maja v Berlinski filharmoniji odpravil na glasbeno potovanje v Ameriko, od Mehike do Argentine in v Združene države Amerike. Skladba Téenek. Invenciones de Territorio/Téenek. Izumi ozemlja Gabriele Ortiz je vznemirljiva kombinacija mehiške folklore in avantgardnih zvokov. Potem je zazvenel klavirski koncert Alberta Ginastere s solistom Sergiem Tiempom, njegova udarna, čarobna tonska govorica je skladatelju prinesla vzdevek »argentinski Bartók«. V svoji Drugi simfoniji pa je Charles Ives ustvaril zvočno sintezo evropske in popularne ameriške glasbene tradicije.

Avtor: Polona Kovačič

Latinski naslov satirične radijske igre v slovenskem prevodu pomeni Paradiž kraškega rezervata, saj obravnava problematiko tržaških Slovencev v zamejstvu. Posvečamo jo dolgoletnemu igralcu in gledališkemu človeku Adrijanu Rustji, ki bo prav v prihodnjih dneh prejel nagrado tantadruj za živjenjsko delo, v radijski igri pa interpretira glavno vlogo Televizijskega reporterja.

Režiser: Jože Babič
Dramaturg, glasbeni oblikovalec: Igor Tuta
Tonski mojster: Pierpaolo Saccari

Televizijski reporter – Adrijan Rustja
Tržaški meščan Cesko Basejo – Anton Petje
Kraški fant Tinček – Stojan Colja
Kraška deklica Ančka – Matejka Maver
Diplomat O. K. Openstore – Glavko Turk
Kočijaž Bepi – Alojz Milič
Kraševec Jure – Ivan Buzečan
Župan, Legionar – Drago Gorup
Kraški fant Andrej – Livij Bogatec
Mati – Marjana Prepeluh
Tržačanka Amalassunta Grobar – Zlata Rodošek

Posneto v studiih RAI - Radio Trst A septembra 1979

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Dušan Gojkov je vsestranski srbski književnik, tudi pesnik. Pred leti je prav tako vsestranski slovenski književnik, tudi prevajalec Franjo Frančič prevedel knjigo njegovih Pesmi, ob tem pa zapisal, da je skoraj v vsaki pesmi zgodba, utrinek in da njegove pesmi poetično slikajo pesnikov čas in prostor. Pesmi v Frančičevem prevodu so leta 2014 izšle pri Mladinskem kulturnem centru DPZN, nekaj pa jih lahko slišite tudi v Literarnem nokturnu.

Režiserka Ana Krauthaker,
interpret Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2015.

Avtor: Ars

John Stowell je svojo glasbeno kariero začel v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Učil se je pri kitaristu Lincu Chamberlandu in pianistu Johnu Meheganu. Nekaj let pozneje je skupaj z basistom Davidom Friesnom zasnoval duet, ki je uspešno nastopal po Ameriki, Evropi in Avstraliji. V nadaljevanju kariere je Stowell posnel niz prefinjenih albumov v komornih zasedbah – v duetu, triu in največ v kvartetu.

Avtor: Marko Kumer