Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Augustina Arneja, Rameauja, Emanuela Bacha, Vivaldija, Frescobaldija, Cime, Chopina, Mozarta, Sibeliusa, Schuberta, Piernéja, Boccherinija, Vieuxtempsa in Brahmsa.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971) je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, zadnjo Niti v sanjah (2022) lansko leto. Njegova prva zbirka Dve zimi (1999) je dobila nagrado za najboljši pesniški prvenec. Vanjo je Čučnik uvrstil bolj osebno poezijo, katere jezik po navadi temelji na semantični in zvočni podobi. To velja tudi za pesem Mera, ki jo interpretira Željko Hrs.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

V oddaji iz studia Radia Maribor se bomo ustavili na sklepnem koncertu ob koncu mojstrskega seminarja v Ljutomeru 24. in 25. februarja, ki ga je vodil dirigent, pevec in predavatelj Gary Graden. Na koncertu sta nastopila združena zbora Orfej in Glasis, ki sta sodelovala na seminarju kot demonstracijska sestava, izobraževalo pa se je 16 zborovodij in pet jih je zbora vodilo tudi na koncertu v Kazinski dvorani v Mariboru, 27. februarja.

Avtor: Urška Čop Šmajgert

Nagrado Prešernovega sklada je letos prejel tudi arhitekturni atelje Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, za dosežke v preteklih treh letih. In kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade – »V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, lesena hiša Hribljane ter nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti.«
Intervju Liane Buršič z Rokom Žnidaršičem, vodjo arhitekturnega ateljeja Medprostor in po novem tudi glavnim mestnim ljubljanskim urbanistom (nasledil je namreč dolgoletnega podžupana Janeza Koželja) .

Avtor: Ars

Poslušamo staro kirgiško glasbo v novih izvedbah, v izvedbi skupine Tengir Too. Izvedbe so zveste izročilu, izvajalci pa igrajo na značilna glasbila dežele, edina razlika od nekdanjih izvedb je, da dandanes marsikdaj zaigra več glasbil obenem, včasih pa je bilo to bolj izjema kot pravilo. Slišimo značilne kirgiške ustne harfe, lesene in lončene piščali, brenkala in godala. Večina pesmi je tradicionalnih, čeprav pesmi v ljudskem duhu nastajajo vedno znova in tudi člani zasedbe, ki nam igra, so tako izvajalci kot tudi ustvarjalci dela lastnega repertoarja.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju.

Avtor: Goran Tenze

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Oksana Zabužko sodi med vodilne sodobne ukrajinske pisatelje. Rodila se je leta 1960, na Univerzi Ševčenko je diplomirala iz filozofije in tudi doktorirala. Delala je kot raziskovalka, precej časa je živela v tujini – v ZDA je predavala o ukrajinski kulturi. Njen leta 1996 objavljeni roman Terenske raziskave ukrajinskega seksa – v slovenščino ga je prevedla Andreja Kalc – so pred časom razglasili za "najvplivnejšo ukrajinsko knjigo v petnajstih letih neodvisnosti".
Z Oksano Zabužko, ki je v Ljubljani z literarnim večerom odprla letošnji Festival Fabula, se je pogovarjala Staša Grahek.

Avtor: Staša Grahek

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Vzhajajoča zvezda violinizma - Šved Johan Dalene - in britanska pianistka Nicole Eimer, ki poučuje klavir in komorno igro na londonski Kraljevi akademiji za glasbo sta 13. februarja lani nastopila v dvorani Oriola Martorella Avditorija v Barceloni. Tam sta izvedla Sonato za klavir in violino št. 2 v A-duru, op. 100 Johannesa Brahmsa, pred dvema letoma nastalo delo z naslovom Companion (seasons) švedske glasbene ustvarjalke Tebogo Monnakgotla in za konec programa še Ravelovo virtuozno koncertno rapsodijo Cigan.

Avtor: Mihael Kozjek

Mednarodno uveljavljena pisateljica Brina Svit, ki živi in ustvarja v Parizu, je avtorica sedmih romanov, dveh knjig kratke proze in knjige esejev. Njena dela so prevedena v številne jezike, prejela je tudi več nagrad. Njen najnovejši roman Ne želi si lahke poti je resnična pripoved o tem, kako se avtorica znajde na jugu Indije, v pokrajini Kerala, v ajurvedskem centru, kamor je prišla z namenom, da bi si pozdravila bolečine v hrbtenici. Medtem ko brska po sebi in išče vzroke za svoje počutje, se druži s preostalimi zanimivimi prebivalci centra in se skuša znajti v indijski kulturi, pa jo nepričakovano doleti še prihod virusa neznanega izvora, za katerega marca 2020 še niso imeli imena. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki je izšel leta 2021 pri založbi Goga.

Interpretka: Maja Sever,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonska mojstrica: Mirta Berlan,
urednica oddaje: Ana Rozman.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Siže je prevzet iz staronemških religioznih mitov, s poudarkom na simboličnem ozadju.
Poleg simboličnega ozadja in religiozne mistike Richard Wagner v Lohengrinu še vedno uporablja izrazito romantično fabulo, v kateri se prepletajo živo opisani liki določenih človeških vrlin. Tu so predstavniki zla: mračna Ortrud (Christine Goerke), intrigantka s čarovniškimi močmi, in njen soprog Telramund (Jevgenij Nikitin). Na drugi strani imamo Elzo (Tamara Wilson) s čistim srcem in nedolžno dušo, žensko iz mesa in krvi, ki ne prenese skušnjave nevednosti in tako za vedno izgubi Lohengrina (Piotr Beczała), ko mu zastavi usodno vprašanje: “Kdo si in od kod prihajaš?”

Lohengrin, največkrat izvajana Wagnerjeva opera v zgodovini Metropolitanske opere, ni bil uprizorjen na tukajšnjem odru skoraj 17 let. Yannick Nézet-Séguin je vodil živahno novo uprizoritev režiserja Françoisa Girarda. Uprizoritev se začne tam, kjer se je leta 2013 končala režiserjeva transcendentalna vizija Parsifala, in sicer z Beczalo v vlogi labodjega viteza ter raziskuje brezčasna vprašanja, ki se zdijo neverjetno aktualna.

Avtor: Dejan Juravić