Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 24.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Petke začenjamo z jubileji, ta teden se bomo spomnili obletnic rojstva in smrti treh skladateljev in enega pianista.
SAMUEL SCHEIDT: BOJNA SUITA
GINO MARINUZZI: simfonična pesnitev SICANIA
BILLY MAYERL: SUITA AKVARIJ, klavir – ERIC PARKIN
ENRIQUE GRANADOS: Španski plesi št. 2, 1, 9, 4

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

V okviru Slovenskih glasbenih dnevov na koncertu Noč slovenskih skladateljev nastopata pihalni kvintet Ariart in godalni kvartet Dissonance.
STANKO PREMRL – ALOJZ SREBOTNJAK: SUITA POLIFONICA ŠT. 3 ZA PIHALNI KVINTET
HUGO WOLF: INTERMEZZO V ES-DURU

Avtor: Vesna Volk

Poezijo Osipa Mandelštama (1891–1938) velikokrat označujemo za pesniški humanizem. Ta ruski pesnik si je namreč prizadeval, da bi evropeiziral in humaniziral rusko literaturo v prvi polovici 20. stoletja. Njegova poezija je tako med simbolizmom in futurizmom. Za Mandelštama je značilna tudi tako imenovana semantična poezija, v kateri naj bi bila vsaka beseda podoba, pomen besed pa se množi. Pesem, ki se začenja z verzom Od torka pa vse do sobote, je iz njegovega zgodnjega obdobja ustvarjanja in stavi na vznesenost. Pesem je prevedel Drago Bajt, interpretira jo Saša Mihelčič.

Avtor: Ars

Prejšnje, 20., stoletje je med drugim stoletje migracij in hitrega pretoka idej, zaznamovali pa so ga tudi svetovni vojni in drugi družbeni pritistki, ki so odzvanjali v umetnosti, tudi v glasbeni. Številni skladatelji so zaradi nestrinjanja z oblastjo, v strahu za življenje ali pa samo v iskanju boljših možnosti zapustili Evropo in srečo iskali v obljubljeni deželi, v Združenih državah Amerike. V zadnjem delu Glasbene jutranjice bomo poslušali dela nekaterih.
Béla Bartók: DVA ROMUNSKA PLESA ZA KLAVIR, OP. 8A
Antonín Dvořák: SIMFONIJA ŠT. 9 V E-MOLU, IZ NOVEGA SVETA, OP. 95
Benjamin Britten: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V C-DURU, OP. 65
Erich Korngold: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V D-DURU, OP. 35
Ernest Bloch: TRIJE NOKTURNI

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

Leta 1713 se je Bachov weimarski delodajalec, mladi vojvoda Johann Ernst, vrnil s študija v Utrechtu in s seboj prinesel veliko nove glasbe. Med skladbami je bilo veliko Vivaldijevih koncertov in ti so na Bacha napravili takšen vtis, da jih je kar deset priredil za orgle ali čembalo. Po tej izkušnji je občutno spremenil svoj pristop h komponiranju in danes velja prepričanje, da je bil stik z glasbo sedem let starejšega Antonia Vivaldija ena največjih prelomnic v Bachovem življenju.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Reka Mekong, ki se vije vse od Kitajske pa do Vietnama, združuje in razdvaja Azijo. Voda je hkrati tudi moč, ki si jo prilašča Kitajska in z njo širi vpliv vzdolž mogočne reke. Vietnam, znan kot dežela riža, je takoj za Kitajsko in Indijo največji izvoznik belega zlata, kot v Aziji pravijo rižu. Podnebne spremembe in interesi sosed vse bolj ogrožajo proizvodnjo riža, osnovne hrane za več milijard ljudi. Zaradi izgradnje novih jezov se gladina reke Mekong znižuje, riževa polja pa izginjajo.

Avtor: Karmen Švegl

V prvih dneh pomladnega razpoloženja tokratne zborovske minute namenjamo izborom skladb na temo pomladi in prebujajoče se narave. Sredi pomladnega vzdušja pa bomo ob materinskem dnevu slišali še nekaj pesmi, ki jih mladi pevci radi zapojejo svojim mamam ob njihovem prazniku.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Z nami bo skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Poslušali bomo odlomka iz dveh radijskih iger, za kateri je napisala glasbo, ter njen cikel Meditacij, ki je nastal za koncert v okviru cikla Plečnik in acapella, oktobra lani. Nekoliko več časa kot običajno bomo namenili tudi besedi, saj sta razlaga skladb in ukvarjanje z aktualnimi družbenimi temami, ki jih vpeljuje v svoje ustvarjalno delo, ključnega pomena za našo sogovornico. Med drugim bomo slišali odlomek iz radijske igre za dojenčke z naslovom Morje, ki jo bo mogoče izkusiti tudi v okviru bližajočega se Festivala radijske igre Poslušati skupaj za dojenčke, malčke, starše in vse ljubitelje zvočne umetnosti. Potekal bo od 26. do 28. marca 2023 na frekvencah Radia Slovenija, v vrtcih po Sloveniji ter v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

Posvečamo se festivalu avstrijskega filma Diagonale, ki vsako pomlad poteka v Gradcu in domačemu festivalu frankofonskega filma, v okviru katerega ocenjujemo film Nedolžen. Ocenjujemo tudi film Do zmage in naprej, navdihujoč dokumentarec o skupini deklic, ki trenirajo košarko pod vodstvom nekonvencionalnega trenerja, ter napovedujemo dvodnevni dogodek Palestina na filmu in uverturo v festival Kurja polt, ki se bosta odvila v naslednjem tednu.

Avtor: Petra Meterc

V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali izbrane odlomke izvirne glasbe k filmu Črni panter 2 - Wakanda za vedno, pod katero se podpisuje Ludwig Göransson.

Avtor: Katja Ogrin

Pred koncertom v ljubljanski Drami 2. aprila v okviru cikla Ars in Drama predstavljamo ploščo Twist, ki bo na koncertu na voljo tudi v formatu LP (vinil).

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo malo po 16-ih, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.

Avtor: Ars

Superračunalniki so danes nujni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvoka za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. Prestižni raziskovalni projekt pa se spopada s težavami, med drugim z omejitvami višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC-sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo na izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil po svoje, tako da sem del denarja, ki je namenjen za podoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«

Avtor: Nina Slaček

Današnjo oddajo Recital namenjamo Komornemu orkestru iz Züricha, ki ga bo vodil Duncan Ward.
Orkester iz Züricha vsako leto izvede približno 40 nastopov v Zürichu, poleg tega pa še približno toliko tudi otroških koncertov drugod po Švici in v tujini. V sezoni 2016/2017 so skupno na odru stali kar 151-krat, to pa je tudi rekord omenjene zasedbe. Tokrat bomo slišali, kako zasedba zveni pod vodstvom maestra Duncana Warda.

Avtor: Alma Kužel

Jože Slak - Đoka, uporniški, alternativni in vsestranski umetnik, je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Po večini se ga uvršča med umetnike, ki so v osemdesetih pretrgali tradicijo visokega modernizma in zavrnili intelektualiziranje ter sprejeli bolj eklektičen in nečist izraz. Poigraval se je s tradicionalnim slikarskim nosilcem – najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave. Razstava Od pogleda do neskončnosti je druga posthumna razstava njegovih del v Bežigrajski galeriji 2. Razstava Jutranja rosa je bila leta 2015 na ogled leto dni po umetnikovi smrti, zdajšnja razstava pa pomeni nadaljevanje tedanje, je povedal kustos Miloš Bašin v pogovoru o razstavi. V prvem delu oddaje pa lahko slišite pogovor z Jožetom Slakom - Đoko, ki ga je leta 2007 pripravila Aleksandra Saška Gruden.

Avtor: Izidora Pevec

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Orkester vnovič gosti švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki smo ga v tej sezoni z Orkestrom Slovenske filharmonije lahko slišali že decembra. V marcu, torej tokrat in prihodnji teden, pa so pred njim in orkestrom novi poustvarjalni izzivi. V okviru abonmaja SMS 4 bodo na koncertu zazvenele tri glasbene umetnine – v prvem delu bomo slišali izbor iz dveh suit Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in Preludij k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, drugi del pa bo posvečen mogočnemu simfoničnemu delu, Slikam z razstave Modesta Musorgskega v orkestraciji Mauricea Ravela.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Verzi o porušenem Jeruzalemu – uničenje se je zgodilo leta 586 p. n. š. – so se dotaknili številnih skladateljev. Zlitje globoke bolečine in upanja daje namreč ustvarjalcu priložnost za zelo ponotranjeno, osebno izpoved.
V prihodnjih dobrih tridesetih minutah bomo slišali Žalostinke preroka Jeremije za veliki četrtek in del Žalostink za veliki petek. Čez teden dni pa še preostale za veliko soboto.

Predvajamo posnetek ansambla Huelgas pod vodstvom Paula van Nevla. Nastal je aprila lani na Festivalu Actus humanus v Gdansku.

Avtor: Brigita Rovšek

Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ...

Avtorica literarnega dela Barica Smole,
režiser Klemen Markovčič,
interpretka Maja Sever,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Mirta Berlan,
urednik oddaje Marko Golja.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

V oddaji bomo predvajali džezovske priredbe pesmi pomembnega nemškega skladatelja in pianista Roberta Schumanna. Schumann je predstavnik nemške glasbene romantike, v njegovih delih se kažejo izrazite lirične poteze. Rad se je zatekal v svet svoje bogate fantazije, bil je velika umetniška osebnost in razgledan človek. Njegova fantazija in ustvarjalni zagon sta skovala številna odlična dela.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 24.03.2023 13:15:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt