Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 22.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu: glasba Gasparja Sanza, Antonia Solerja, Antonia Vivaldija, Stanleyja Myersa, Silviusa Leopolda Weissa in Franza Heinricha.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na sporedu: glasba Ferdinanda Rebaya in Roberta Fuchsa.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Jana Putrle Srdić (1975), ena najopaznejših pesnic srednje generacije, je do zdaj objavila štiri pesniške zbirke: Kutine (2003), Lahko se zgodi karkoli (2007), To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (2014) in Oko očesu vrana (2019). Njena poetika se ne spogleduje z akademskimi pesniškimi prijemi, raje se opira na čare nizkoproračunske kinematografije, na zgodbe, kakršne se dogajajo v fizičnem dosegu snemalca, brez kakršnih koli efektov. Na sledi te poetike je tudi pesem Mišek z lune, ki jo je pesnica objavila v tretji pesniški zbirki in jo tudi sama interpretira.

Avtor: Ars

Na sporedu: glasba Jurija Mihevca, Gašparja Maška, Emila Adamiča in Blaža Arniča.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni bosta gosta v studiu kitarist Miha Petric in klaviaturist Jan Sever, oba člana zasedbe Moonlight Sky. Z njima se bo pogovarjal urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Hugo Šekoranja

10:00
Poročila

Na basso continuo ali generalni bas danes pogosto gledamo kot na nekakšno spremljavo, v obdobju baroka pa je veljal za osnovo kompozicije, saj je vseboval harmonsko zasnovo celotne skladbe. Izpod Bachovega peresa se je ohranilo nenavadno malo tovrstnih del. Pravzaprav jih je vedno manj, saj se je v dvajsetem stoletju izkazalo, da so mu več skladb pripisovali pomotoma in da gre za dela drugih skladateljev. Za povsem avtentični tako danes veljata le dve sonati za flavto in dve za violino.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Dr. Kristina Kočan se s poezijo ukvarja zelo celostno: kot ljubiteljska in poklicna bralka, kot avtorica, prevajalka in posrednica, kot raziskovalka in producentka. Zdi se, da s poezijo živi vsak dan, da z njo tako rekoč diha. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za svojo knjigo poezije Selišča, izšla je pri mariborski založbi Litera, lani prejela Veronikino nagrado, smo s tem verjetno odgovorili na vprašanje, zakaj je odlična sogovornica za razmišljanje o poeziji in dnevu, ki ji je posvečen.

Avtor: Tina Kozin

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte njegove nastope v komornih skladbah in kot solista z orkestrom Carla Marie von Webra, Uroša Kreka, Geralda Finzija in Jacquesa Iberta.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Jožetom Kotarjem, ki je bil dvanajst let solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 2007 pa je solist klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Jože Kotar je zaposlen kot redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, zelo dejaven je tudi kot komorni glasbenik v Slovenskem sekstetu klarinetov, Ansamblu za sodobno glasbo MD7, Pihalnem kvintetu Ariart in v različnih drugih komornih skupinah doma in v tujini, hkrati je soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov. Jožeta Kotarja boste poslušali kot solista v Introdukciji, temi in variacijah, op. posth., za klarinet in godalni kvartet Carla Marie von Webra, Koncertni fantaziji za klarinet in orkester Uroša Kreka, Koncertu za klarinet in orkester v c-molu, op. 31, Geralda Finzija, in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 23. marca ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Kratka radijska igra zvočno slika kompleksno dogajanje v človeku s preganjavico, hkrati pa raziskuje radiofonski medij in njegove zmožnosti.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Mirko Marinšek

Ženski glas – Damjana Černe
Prvi moški – Marko Simčič
Drugi moški – Robert Prebil
Avtorjev glas – Andrej Nahtigal

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Polona Kovačič

14:00
Poročila

Misel, da vedno vemo več, kot lahko povemo, se zdi precej očitna. Pravzaprav se na najbolj banalni, vsakdanji ravni redno srečujemo s tem problemom, ko pač že česa ne znamo dobro upovedati, ko ne najdemo pravih besed. A ta poanta, ki je danes tako razširjena, da se sliši kot obče mesto, pravzaprav skuša izpostaviti nekaj mnogo bolj temeljnega in bolj daljnosežnega, kot je zgolj pomanjkanje pravih besed. Osvetliti namreč skuša tiste razsežnosti védenja in osmišljanja sveta, ki se vedno in nujno izmaknejo besedam, in ki obenem tvorijo tako nujni temelj vsake vednosti kot tudi neobhodni okvir vsake komunikacije.
Gre za izhodišče, iz katerega je judovsko-madžarski znanstvenik in filozof Michael Polányi zastavil svoje kartiranje tistega, čemur pravi tiha vednost. S tem konceptom je skušal na eni strani pojasniti, kako pravzaprav ljudje ustvarjamo vednost, kako ustvarjamo znanost in kako, po drugi strani, lahko instrumentalizacija znanosti v določene partikularne namene, - v današnjih časih bi bili to v prvi vrsti uporabni, aplikativni vidiki znanstvenih spoznanj -, ogroža samo znanost in s tem našo zmožnost ustvarjanja novega vedenja.
Ideje, ki jih je Polanyi razvil v svojem delu Razsežnosti tihe vednosti, ki smo ga več kot pol stoletja po nastanku dobili v slovenskem prevodu v zbirki Temeljna dela založbe Krtina, so v tem času seveda vplivale na različna področja od filozofije znanosti do izobraževanja in celo managementa. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo ključne poante tega dela dodobra osvojili. Nasprotno, zdi se, da današnji čas kar kliče po tem, da razsežnostim tihe vednosti ponovno posvetimo nekaj več pozornosti. Gost tokratnih Glasov svetov je zato filozof in izr. prof. na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Tomaž Grušovnik, ki je knjigi pripisal spremno besedo.

Avtor: Nina Slaček

15:00
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Izvor oz. začetek ruskih romanc sega v zgodnje 19. stoletje oz. v čas po Napoleonu, ki je bil tudi čas nastanka Puškinove poezije in Glinkove značilno ruske glasbe; umetnika sta kmalu našla skupno pot in nastale so prve pesmi oz. romance. Do šestdesetih let 19. stoletja so postale splošno znane in povsod prisotne, priljubljene so bile v aristokratskih salonih, vedno bolj tudi v koncertnih dvoranah. Pisali so jih skoraj vsi takratni ruski skladatelji, predvsem pa Musorgski in Čajkovski.
Nekaj desetletij zatem se je s svojo glasbo pojavil Rahmaninov, ki je v že izoblikovano zvrst romance vnesel nove razsežnosti – razpon čustev je močno razširil in ustvaril repertoar več kot osemdesetih pesmi, ki jih poznavalci uvrščajo med najgloblje in najbolj presenetljive dosežke združitve ruske poezije z glasbo.

Avtor: Polona Gantar

Ta teden pozornost posvečamo dvema koncertoma Slovenske filharmonije: petemu koncertu Pretežno vokalnega cikla (basbaritonist Krešimir Stražanac in pianistka Doriana Čakarôva) ter četrtemu koncertu cikla Sodobne orkestrske skladbe (dirigent Sylvain Cambreling).
V Celju sta nastopali pianistka Simone Leitão (Zavod Celeia Celje) in violinistka Petra Kovačič z Ljubljanskimi solisti (Hiša kulture Celje), v Ljubljani se je končalo Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov – TEMSIG, v Gradcu pa smo spremljali premiero Janáčkove opere Katja Kabanová. Poleg tega napovedujemo tretjo letošnjo ljubljansko premiero – Trubadurja Giuseppa Verdija.

Avtor: Vesna Volk

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neizogiben.

Avtor: Ars

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo sploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marije Vere za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

Claude Antoine Marie François, znan tudi po psevdonimih Clo-Clo in Kôkô, se je rodil leta 1939 v Egiptu. Bil je človek številnih talentov, igral je bobne in violino, pisal in pel pesmi, produciral in skrbel za svojo založbo Disque Fleche, ob vsem tem pa se je udejstvoval tudi kot plesalec.

Avtor: Urška Preis

Bor Turel in Gregor Pirš odstirata obzorja tiste sodobne zvočne oziroma radiofonske umetnosti, ki raste in se razvija iz zvoka človeškega glasu oziroma – iz človekove komunikacije. Onkraj ekstremnih zahtev, ki jih pred pevca postavi dvajseto stoletje, dalje od tehnike "sprechgesang", govorjenega petja druge dunajske šole, postane človeški glas v zvočnih pokrajinah sodobnosti – svobodno sredstvo. S tem ko izgubi (kompozicijsko) prejudicirano vlogo in razkrije svojo zvočno, fonemsko stran, se odpre novim, subtilnejšim možnostim ustvarjalne obravnave.

Oddajo predvajamo v okviru cikla, posvečenega 60-letnici programa ARS. Nastala je 25. marca 2009.

Avtor: Gregor Pirš, Bor Turel

22:00
Poročila

V tokratni oddaji bomo prisluhnili vrnitvi h kitarski glasbi italijanskega kitarista, elektrofonika, skladatelja in glasbenega producenta Giuseppeja Ielasija ter nedavno izdanemu arhivskemu zapisu koncerta tria legendarnih glasbenikov Tonya Conrada, Arnolda Dreyblatta in Jima O’Rourka.

Avtor: Luka Zagoričnik

V Literarnem nokturnu – z njim praznujemo 130. obletnico rojstva pesnika Janka Glazerja, ki se je rodil leta 1893, umrl pa leta 1975 – boste slišali enajst pesmi, ki so leta 2011 izšle v knjižici Trideset pesmi. V njej naletimo tudi na avtorjevo izjavo iz leta 1952, s katero zelo jasno sporoča, kako se je loteval poezije: "Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje – ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit."

Interpret: Matija Rozman,
glasbena oprema: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer,
asistent: Sebastjan Mulej,
režiser: Jože Valentič.
Urednika oddaje Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Leto nastanka 2011.

Avtor: Ars

Legendarni Dave Brubeck v orkestralnih priredbah, ki jih izvaja eden najboljših evropskih big bandov.

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 22.03.2023 17:05:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt