Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Poslušamo dela Rimskega - Korsakova, ki se je rodil na današnji dan leta 1844 v Tihvinu, ruskem mestu, ki leži približno 200 kilometrov vzhodno od Sankt Peterburga. Skladatelj je izhajal iz plemiške družine, ki ni odobravala njegovih zgodnjih glasbenih »potegavščin«, kot so jih poimenovali starši. Rimski-Korsakov, ki danes velja za očeta sodobnega orkestrskega zvoka, se je lahko glasbi posvetil precej pozno. V Ruski mornarici je služboval vse do svojega 27. leta. Že pri sedemnajstih se je na povabilo Balakirjeva pridružil ruski peterki, v času triletne mornariške odprave okoli sveta pa je na vojni ladji nastala njegova Prva simfonija. Po odhodu iz mornarice se je Rimski-Korsakov intenzivno posvetil študiju kompozicije in orkestracije. To je kmalu obvladoval do takšne mere, da je zasedel profesorsko mesto na sanktpeterburškem konservatoriju. Med njegovimi najbolj znanimi učenci so Stravinski, Prokofjev in Respighi.

Avtor: Katarina Radaljac

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Leta 2018 je prvič potekal Globalni dan recikliranja, ki ga obeležujemo prav 18. marca. Ustanovljen je bil z namenom promocije recikliranja, kot enega od nujnih ukrepov za ohranjanje našega planeta ter dragocenih primarnih, naravnih virov. Ob tem se postavi zanimivo vprašanje. Na kakšne načine lahko glasbeniki in glasbenice pripomorejo k ozaveščanju o podnebnih spremembah in o pomembnih ukrepih za njihovo omilitev. V zadnjih letih se vse več svetovno priznanih orkestrov pridružuje različnim okoljevarstvenim projektom. Med njimi je zelo dober odziv odživel Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hamburga, ki je naročil prilagoditev Vivaldijevih Štirih letnih časov, na aktualne podatke o našem podnebju. Ti podatki, zbrani iz raziskovalnih inštitutov, okoljskih agencij in univerz, so bili v priredbi skladbe uporabljeni za ponazoritev učinkov podnebnih sprememb. Vivaldijeva Pomlad in Poletje sta se tako na primer pomešala z grozečim razpadanjem harmonske strukture in izzvenevanjem ptičjih glasov, ki so jih ponazorili različni instrumenti. Simfonični orkester Helsingborg iz Švedske pa je z letom 2020 uvedel prvo trajnostno orkestrsko sezono na svetu. K sodelovanju je povabil le tiste dirigente in soliste, ki so se bili pripravljeni odpovedati letenju. V izvedbi tega orkestra bomo poslušali prvi in drugi stavek Simfonije št. 2 Larsa Erika Larssona.

Avtor: Katarina Radaljac

Angleški pesnik Wilfred Owen (1893–1918) je že v šoli kazal izrazito nadarjenost za literaturo in botaniko. Obiskoval je predavanja iz botanike na Readinški univerzi, kjer ga je profesor angleščine spodbujal k pisanju poezije. Leta 1913 se je odpravil v Francijo in poučeval angleščino v Bordeauxu in pozneje zasebno v Pirenejih. Po začetku prve svetovne vojne mu je naključni obisk ranjencev v bolnišnici odprl oči za resnično naravo vojne, zato se je septembra 1915 odločil vrniti v Anglijo in se priglasiti. Padel je leta 1918, tik pred razglasitvijo premirja in preden mu je uspelo zbrati pesmi za svojo prvo pesniško zbirko. Kot kažejo tudi njegova pisma iz tega obdobja, je ena poglavitnih značilnosti njegovih pesmi sočutje z revnimi in trpečimi, v pesmi Dulce et decorum est pa nesposredno spregovori o grozotah vojne in o Horacijevem verzu Dulce et decorum est pro patria mori – Sladko in častno je umreti za domovino.

Intepretira Uroš Smolej,
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Včeraj smo zaznamovali 16. svetovni dan spanja, ki je letos potekal z geslom Spanje je ključno za zdravje. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko preberemo, da je spanje poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od ključnih gradnikov posameznikovega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. V poklon spanju bomo poslušali osem raznovrstnih uspavank za vokal, klavir, različne komorne zasedbe in celo orkester.

Avtor: Katarina Radaljac

Oddajo vnovič namenjamo lanskemu sklepnemu koncertu Sozvočenj. Potekal je v soboto, 10. decembra, v Slovenski filharmoniji na večer pred svetovnim dnevom zborovskega petja. V današnji oddaji vam bomo predstavili drugi del koncerta, v katerem sta nastopila Študentski pevski zbor sv. Stanislava in Mešani pevski zbor Leo Fortis.

Avtor: Tisa Mrhar

Predzadnja oddaja iz niza pogovorov s Prešernovima nagrajencema in z nagrajenci Prešernovega sklada prinaša pogovor Urbana Tarmana z režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, letošnjim prejemnikom nagrade Prešernovega sklada. Nagrado je Matevž Luzar prejel za celovečerni igrani film Orkester, v katerem je prepletel pet zgodb ali vinjet članov pihalnega orkestra iz svojega domačega kraja, Zagorja ob Savi, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe, in jih z blago ironijo spletel v organsko celoto.

Avtor: Ars

Drugič zapored poslušamo glasbo iz Srednje Azije, predvsem glasbo ljudstev obmejnih dežel in manjšin srednjeazijskih držav. V izvedbi glasbenice Wu Man in njenih gostov tokrat spoznavamo glasbo Kazakov, Ujgurov, ljudstva Hui in Uzbekov. Vse te kulture so se prepletale z drugimi na svilni poti, po kateri sta skozi stoletja tekla izmenjava in mešanje kulturnih in materialnih dobrin ljudstev celotne Azije.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednje teme:
37. Slovenski glasbeni dnevi 21. 3. – 2. 4. 2023
26. Pripovedovalski festival v Cankarjevem domu
Retrospektiva slovenskega filma na Dunaju
Odprtje mednarodne razstave Hand Made ali Ročno delo v Mestni galeriji Ptuj Trojezični Festival komičnega gledališča KOMIGO v Gorici
Zbiranje predlogov za novi Nacionalni program za kulturo

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Amir Muratović je avtor številnih dokumentarnih del – lotil se je slikarstva v filmu Kolo: Pesem za Matijo Jamo, literature v filmu Cankar, arhitekture v filmu Fabiani: Plečnik, posnel je film o Švicariji, Muzeju norosti in še čem. V svojem novem filmu Temni pokrov sveta, ki si ga lahko ogledate na Festivalu dokumentarnega filma, ki pravkar poteka v Ljubljani, je s kamero spremljal Matevža Lenarčiča, ko je z letalom potoval po svetu in meril količino črnega ogljika, enega od glavnih onesnaževalcev našega planeta.

Avtor: Tesa Drev Juh

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Pred kratkim nastali Češki filharmonični trio sestavljajo violinist Jiři Vodička, violončelist Vaclav Petr in pianist Martin Kasik. Češki glasbeniki so 10. junija lani nastopili v grajski dvorani v mestecu Litomyšl v Pardubiškem okraju nedaleč od poljske meje. Spored koncerta, ki je bil del ponudbe tamkajšnjega poletnega festivala Smetanov Litomyšl, je bil v znamenju čeških skladateljev. V oddaji Sobotni koncert predvajamo izbor treh skladb s sporeda: Klavirski trio v g-molu, op. 15 Bedřicha Smetane, Bergerettes Bohuslava Martinůja, najprej pa Elegijo Josefa Suka.

Avtor: Mihael Kozjek

Siegfried Lenz je roman Prebežnik napisal leta 1952, zaradi političnih razlogov pa je izšel šele dve leti po avtorjevi smrti, leta 2016. Po izidu je roman močno vzburil duhove – tematizira namreč dezerterstvo z nemške na rusko stran med drugo svetovno vojno in dileme vesti nasproti izpolnjevanju dolžnosti. Roman, ki se dogaja daleč na obronkih evropskega vzhoda ter pogubno preplete usode peščice vojakov vermahta, nastanjenih v od vseh pozabljenem bunkerju, s poljskimi in ruskimi partizani ter civilisti, je leta 2020 doživel tudi televizijsko uprizoritev v štirih delih.

Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2023.

Avtor: Tesa Drev Juh

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj pesmi slovenskega pesnika, prevajalca, esejista in jezikoslovca Boža Voduška. Rodil se je 30. januarja leta 1905 v Ljubljani. Prve pesmi in prevode je objavil v rokopisnem dijaškem listu Plamen. Med študijem se je pridružil katoliškemu kulturnemu krogu in objavljal v literarnem mesečniku Dom in svet. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v tridesetih letih preusmeril v intelektualno zahtevno poezijo nove stvarnosti. Pesmi iz zbirke Odčarani svet, ki jih boste slišali v nadaljevanju, pa predstavljajo njegovo spogledovanje z eksistencializmom. Doseg Voduškove poezije je bil velik. V šestdesetih letih je za svoje ustvarjanje prejel Prešernovo nagrado.

Interpret: Matija Rozman,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman,
leto nastanka: 2010.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin