Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Opis: Aleš Debeljak je za zbirko Tihotapci leta 2009 prejel Jenkovo nagrado. Če so pesmi s pripisi trdno zasidrane v različne kotičke Ljubljane, v njih subjekt potuje veliko dlje, po spominih, mislih, prizorih. Predmetnosti, kot je sidro, pa predstavljajo predvsem izhodišče za ponekod igrive refleksije.

Interpret Gregor Gruden,
urednika oddaje Urban Tarman in Sašo Puljarević.
Produkcija 2015.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Medtem ko so nekateri drugi slovanski narodi že ustvarili in razvili nacionalno opero, se je v tridesetih letih 19. stoletja gledališka umetnost v Srbiji šele začela, čas za opero pa je bil zrel še pozneje, šele v prvem desetletju 20. stoletja. Pot do nje so tlakovale spevoigre, in ker je bila njihova snov ali domoljubna ali je temeljila na ljudskem izročilu zgodb iz ruralnega življenja, je ta nacionalni element skladatelje tako rekoč prisilil, da so se pri komponiranju oprli tudi na ljudsko melodiko. Željo intelektualcev, da bi tudi v Beogradu ustanovili nacionalno gledališče, so krepila pogosta gostovanja gledališča iz Pančeva, Nemškega gledališča in Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Njihova prizadevanja so se uresničila leta 1868, operno produkcijo beograjskega Narodnega gledališča pa zaznamujeta dve obdobji: prvo, med letoma 1882 in 1903, ter drugo, od leta 1903 do začetka prve svetovne vojne.

V četrti oddaji o skladatelju Urošu Kreku vas vabimo, da ob poslušanju te spoznate nekaj del, ki so nastala v zrelih letih avtorjevega življenja. Čeprav je ustvaril lepo število zborov in samospevov, nekatere med njimi ste lahko slišali v včerajšnji oddaji, je bil Krek vendarle predvsem ustvarjalec instrumentalne glasbe. Rad in poznavalsko je pisal zlasti za godalne instrumente. Mednje spada tudi današnja prva kom pozicija, poimenovana Vigoroso za violino in klavir, nastala leta 1991.

Poročamo o prvem koncertu iz letošnjega abonmajskega cikla Mozartine in slavnostnem koncertu ob 50-letnici tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije ter napovedujemo Filharmonični festival baročne glasbe.

Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ko je Drago Jančar neko noč prebiral kroniko gradu Strmol, je takoj vedel, da bo napisal roman To noč sem jo videl. Ni pa si predstavljal, da bo imel roman tak učinek, pa ne le na slovensko družbo: to tragično zgodbo prebirajo tudi drugod po svetu. Roman je bil preveden v več kot 26 jezikov, zdaj pa ga bo mogoče tudi poslušati, saj je pri ZKP RTV Slovenija izšel v obliki zvočne knjige. Ob tej izdaji je Drago Jančar razmišljal o poti romana in o tem, kako je spoznaval tragično usodo zakoncev Hribar.

Izdaja zvočne knjige To noč sem jo videl je prvi iz niza dogodkov ob praznovanju šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija, programa Ars.
V teh dneh jo lahko na Arsu poslušate vsak delovnik ob 19.00. Razdeljena je v štiriindvajset nadaljevanj.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Najtežje je bilo Saint-Saënsu v domovini, kjer so se urejene gredice začele podirati z neuspešnima pohodoma na Prix de Rome, najvišjo nagrado, ki jo je podeljevala Francoska akademija lepih umetnosti. Smrt Kleopatre, skladba, s katero je na Prix de Rome zablestel Hector Berlioz, je bila v Parizu v tistih letih prava uspešnica. Berlioz je Saint-Saënsa podpiral od rane mladosti in pozneje postal njegov prijatelj. Na zadnjem srečanju, tik pred smrtjo legendarnega skladatelja, je ta z izpričano vero v umetnost pomembno vplival na Saint-Saënsovo vztrajanje na glasbeni poti, ki sta jo načenjala obup in malodušje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevnoinformativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tik pred novim letom je Akademija za glasbo svojim najzaslužnejšim študentom podelila študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Med prejemniki je tudi harmonikar Andraž Malgaj, ki smo ga ob tej priložnosti povabili pred mikrofon.
Na akademiji je študent Luke Juharta, kot solist in član komornih zasedb je prejel številne nagrade na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, poleg tega pa tudi redno nastopa. Predstavil se je že v ciklih Zvokotok, Prisluhnimo v operi, na poletnem festivalu Poletje v Celju 2019 in Festivalu na Ljubljanici. Vsako leto svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri priznanih profesorjih harmonike, kot so Claudia Buder, Hans Maier, Mie Miki, Hugo Noth, Inaki Alberdi, Corrado Rojac itd.

Aljaž Primožič je svoj pesniški prvenec Čisto potiho objavil v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Naslov je programski – pesnik namreč v svojih pesmih zapisuje intimne trenutke, doživetja, reminiscence in razpoloženja. Več o svoji poeziji pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi in tako najlepše približa poslušalki in poslušalcu svojo poezijo. Nikar ne zamudite.

Na vrsti je enajsti in predzadnji del cikla o klavirski glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je Mozartovo glasbo posnel na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Mnogo skladb, ki smo jih dotlej slišali le na klavirju, je predstavil v povsem drugačni luči. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi vse zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega Londonskega zvezka, pa tudi menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah.

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu.« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Poslušamo pesmi pevcev s Pake na Pohorju, kakor so leta 1977 zapeli Mirku Ramovšu. Pesmi zajemajo ostanek običajev, predstavljajo življenje ljudi, ki so bili tukaj od nekdaj povezani z gozdom, nemalokrat pa se tudi pošalijo na svoj račun, tako kot je to znal njihov pohorski rojak Jurij Vodovnik in so kleni Pohorci v svojem spominu ohranili tudi marsikatero njegovo pesem.

V koncertnem ciklu Sozvočje svetov v letu 2022 je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom Stevena Loya izvedel koncerta Izgubljena mladost s flavtistko Evo Nino Kozmus in Corellijev vrt.

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je od ustanovitve leta 1993 izvedel več kot 500 koncertov v Sloveniji in tujini. Orkester sicer od leta 2001 v Narodni galeriji pripravlja in izvaja cikel Sozvočje svetov in na koncertih sodeluje s cenjenimi solisti in sodobnimi skladatelji. Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije sicer obsega več kot 250 skladb vseh slogovnih obdobij od baroka do enaindvajsetega stoletja, posebno pozornost pa namenjajo stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi najmlajših ustvarjalcev, ki se šele uveljavljajo. V repertoarju orkestra je več kot osemdeset del slovenskih avtorjev in okrog štirideset skladb, ki so nastale po naročilu ansambla. Na koncertu Izgubljena mladost 25. januarja 2022 so v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani izvedli skladbo Aleksandra Borodina in novost študentke kompozicije Maje Čerček ter koncertantni deli Carla Philppa Emanuela Bacha in Petra Iljiča Čajkovskega z izjemno slovensko flavtistko mlajše generacije Evo Nino Kozmus. Na koncertu Corellijev vrt 17. maja lani pa so v isti dvorani izvedli dela za komorni orkester Charlesa Avisona po Domenicu Scarlattiju, Antonia Vivaldija, Pietra Locatellija in Pavla Mihelčiča.

Avtor pesnitve je svoje delo označil za ljudsko pravljico o neskončnem, že kar brezupnem bojevanju dobrega z zlim, človečnosti z nečlovečnostjo – ali smeha z nesmehom. Alegorična pripoved z baladnimi elementi pripoveduje o tem, kaj se zgodi, če smeh zaradi prepovedi nenadoma utihne.

Režiserka: Magda Lapajne
Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar
Avtor izvirne glasbe: Veno Dolenc

Izvajalca glasbe in pripovedovalca: Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc, duet Duma

Ječar – Franc Markovčič
Pisar – Dario Varga
Grof Črnuh – Jurij Souček
Vračarka – Damjana Grašič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1995.

Glasbena medigra.

Slovenski pesnik Marko Matičetov je doslej napisal pet pesniških zbirk, redno pa objavlja tudi na valovih programa Ars in Prvega. Svojemu novemu ciklu pesmi, ki ga bomo spremljali v Literarnem nokturnu, je dal naslov V notranjosti so pokrajine. V njih srečamo teme, h katerim se rad vrača: ljubezen do knjig, navezanost na Brazilijo, poseben odnos do minevanja in trenutka, posebno dragoceno v njegovi poeziji pa je, da v vsakdanjostih vedno odkriva odrešujočo ironijo ali humor.

Interpret Gašper Lovrec,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali orkestrski deli dvajsetega stoletja, ki po svoji obliki in zastopanosti solističnih instrumentov spominjata na concerto grosso. Ta zvrst sega v barok, vseeno pa so skladbe po vzoru concertov grossov pisali številni skladatelji dvajsetega stoletja. Predvajali bomo Concertino za flavto, violino, klavir in godalni orkester Ernsta Kreneka in Concerto da camera, komorni koncert za flavto, angleški rog in godalni orkester Arthurja Honeggerja.