Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V prvi uri današnjega dne se bomo spomnili štirih glasbenikov: skladateljev Zoltana Kodalya, Ludwiga van Beethovna in Stanojla Rajičića ter dirigenta Vladimirja Golschmanna.Začenjamo s Kodalyem, ki se je rodil 16. 12. 1882.ZOLTÁN KODÁLY: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.416. 12. 1770 se je rodil Ludwig van Beethoven, leta 1893 pa se je na ta dan rodil dirigent Vladimir Golschmann.LUDWIG VAN BEETHOVEN: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V C-DURU, OP. 1516. decembra 1910 se je rodil srbski skladatelj Stanojlo Rajičić.STANOJLO RAJIČIĆ: RONDO ZA FAGOT IN KLAVIR

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Glasbeno jutranjico nadaljujemo z vabilom na nedeljski božični koncert Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Takrat bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kar dvakrat zazvenelo delo Dva Hrestača za trobento, simfonični orkester in big band, katerega avtorja sta Peter Iljič Čajkovski in Duke Ellington, v skupno celoto pa ju je združil Marco Pierobon.GEORGE GERSHWIN / MARCO PIEROBON - DOKSHITZER :RAPSODIJA V MODREMIzvedeno 17.2.2019 na koncertu cikla Mozartine.

Avtor: Vesna Volk

William Stafford, živel je med letoma 1914 in 1993, je svojo prvo knjigo poezije objavil šele pri 46 letih, a je v naslednjih dobrih treh desetletjih s pesmimi osvojil mednarodno strokovno in laično bralno občinstvo; danes velja za enega pomembnejših glasov ameriške poezije 20. stoletja. Avtor, ki ga številni vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih stvari in posameznosti v njihovi neposrednosti.Interpretira Gregor Gruden,prevedla Tina Kozin.

Avtor: Ars

Tretji del Glasbene jutranjice posvečamo češkim skladateljem. V njem se bomo posebej posvetili češkim skladateljem, ki so migrirali v druge države. Eden od najbolj znanih takšnih skladateljev je gotovo Antonín Dvořák, ki je celo napisal simfonijo "iz novega sveta", obstajajo pa tudi drugi.JOSEF SUK: O PRIJATELJSTVU, OP. 36ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SIMFONIJA ŠT. 9 V E-MOLU, IZ NOVEGA SVETA, OP. 95BOHUSLAV MARTINŮ: SONATA ŠT. 2 ZA VIOLONČELO IN KLAVIRJOHANN BAPTIST VANHAL: KONCERT V F-DURU ZA DVA FAGOTALEOPOLD ANTONIN KOŽELUH: PASTORALEJOSEF MYSLIVEČEK: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V C-DURU

Avtor: Vesna Volk

Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi po Združenih državah Amerike, Braziliji in Urugvaju. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je bilo pravzaprav vzrok za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu, ob ženi in prijateljih.

Avtor: Katarina Radaljac

Hrvaška bo prvega januarja, devet let in pol po vstopu v Evropsko unijo, postala članica še dveh evropskih povezav: schengenskega območja in območja z evrom. Njena pot v schengen je bila dolga in zahtevna, saj je morala izpolniti kar 281 priporočil. Po mnenju držav članic uspešno, mednarodne organizacije za človekove pravice pa menijo, da z nasilnim vračanjem beguncev. Hrvaška si največ koristi od članstva v schengenu obeta na področju turizma, veselijo se tudi avtoprevozniki, predvsem pa ljudje, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji.

Avtor: Tanja Borčić Bernard

Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana je na enem od svojih prvih koncertov predstavil Zimsko pravljico, izbor skladb s praznično tematiko.Vesele kolednike Rada Simonitija, Koledno Benjamina Brittna, Tepežnico Emila Adamiča ter Snežca in Kraguljčke Karola Pahorja. Na poezijo Nika Grafenauerja so skladbe o nagajivem junaku Pedenjpedu napisali slovenski skladatelji: Karol Pahor, Borut Lesjak, Peter Šavli, Tadeja Vulc, Črt Sojar Voglar, Aldo Kumar in Matevž Goršič.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Prisluhnite glasbi iz baleta Čajna punčka, ki ga je leta 1922 napisal Risto Savin. Igrali bodo simfoniki RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.

Avtor: Tina Ogrin

V središču pozornosti bodo trije filmi, in sicer dokumentarni Septembrska klasa Igorja Šterka, kostumska drama Korzet Marie Kreutzer in drugi del spektakla Avatar. V studiu pa se nam bo pridružila Urška Djukić, ki je za svoj film Babičino seksualno življenje prejela prestižno nagrado za najboljši kratki film na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije.

Avtor: Tesa Drev Juh

Ženska sokol je bil svojčas revolucionaren film, saj je bila v njem uporabljena pop glasba iz osemdesetih v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra. O tem, koliko uspeha je prinesla filmu, govori tudi podatek, da je bil dvojno nominiran za oskarja, v kategorijah najboljšega zvoka in zvočnih efektov.

Avtor: Tina Ogrin

Plošča Jesup Wagon je posvečena vsestranskemu znastveniku in umetniku Georgeu Washingtonu Carverju, ki je na začetku 20. stoletja pokrenil izobraževanje ameriških kmetov.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Slovenski umetnost in humanistika sta sredi decembra 2022 izgubili enega ključnih protagonistov zadnjega pol stoletja, dr. Lada Kralja. V sedemdesetih je bil soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Leta 2017 pa smo dr. Kralja pred mikrofon Podob znanja povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. V našem pogovoru z dr. Kraljem smo se sukali predvsem okoli vprašanja, kako literarno-teoretsko opredeliti bistvo dramatskih besedil, da bo definicija veljala za vse drame – od starih Grkov do danes.

Avtor: Goran Dekleva

Tokratno oddajo Recital namenjamo škotskemu pianistu Stevenu Osbornu. Umetnik je svoj koncert, ki je bil 5. decembra letos v dvorani Wigmore v Londonu, posvetil delom Clauda Debussyja. Osborne izvaja koncerte in solistične recitale po vsem svetu. Na glasbeni šoli St. Mary's v Edinburgu ga je poučeval Richard Beauchamp, preden je odšel na Kraljevo severno visoko glasbeno šolo v Manchestru na študij k Renni Kellaway. Po diplomi je Osborne osvojil prvo nagrado na prestižnem mednarodnem klavirskem tekmovanju Clare Haskil v Švici leta 1991 in mednarodnem tekmovanju v Naumburgu v New Yorku maja 1997. Leta 1999 je bil izbran za BBC-jevega umetnika nove generacije v prvem letu festivala in od takrat se Steven Osborne skoraj vsako leto vrača na BBC-jeve Promenadne koncerte.

Avtor: Alma Kužel

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Avtor: Ars

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ivane Djilas Hiša je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si je družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je prepoznal v usodi njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu doživela izjemen uspeh pri bralcih in kritikih. Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ivana Djilas uvrstila tudi v deseterico nominirancev za literarno nagrado kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI – Radio Trst A, 2017.

Avtor: Alen Jelen

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Ars

Na današnji dan je skladatelj Rodion Ščedrin dopolnil natanko 90 let in zato smo izbrali posnetek posebnega glasbenega dogodka – koncerta, na katerem se je Simfonični orkester RTV Slovenija v celoti posvetil skladateljevim delom − to je bil 6. koncert abonmajske sezone 2008/2009, ki je potekal 26. marca 2009 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pod vodstvom takratnega šefa dirigenta En Shaa so zazvenela tri Ščedrinova dela: Dialogi s Šostakovičem, Koncert za trobento in orkester s solistom, trobentačem Matejem Rihterjem, ter Serenada z odlomki iz Ščedrinove opere Lolita.

Avtor: Anuša Volovšek

Vabimo vas v družbo Regensburških vrabčkov, Münchenske dvorne kapele in dirigenta Christiana Heissa. Junija letos so namreč v Regensburgu, v tamkajšnji cerkvi sv. Trojice, izvedli Mašo v C, Köchel 257, imenovano Maša Credo Wolfganga Amadeusa Mozarta.Maša iz leta 1776 si je ime prislužila po nenehnih vzklikih Credo v stavku z istim naslovom. Sicer pa je slabe pol ure trajajoča kompozicija pravi ognjemet glasbene izvirnosti in raznolikosti: od invencije do zasedbe. In, zanimivo, Maše ne sklene veličastna kadenca, temveč naravnost preprosta prošnja zbora.

Avtor: Brigita Rovšek

Redki so, ki znajo naši sodobni stvarnosti postaviti ogledalo tako duhovito, pronicljivo in nezagrenjeno, kot zna to pesnik Milan Jesih. In ne le stvarnosti, Jesih se na enak način zazre v vse tisto, kar nas dela človeške, prečloveške, in nič manj stvarno, duhovito ni njegovo sprejemanje z našo smrtnostjo. Izbor njegove nove poezije potrjuje tudi, da je človek neizmerne ustvarjalne moči, ki zna slovenski jezik zgnesti tako, da iz njega vzhaja najbolj žlahtna poezija: cikel So tolovaji in so rokovnjači sestavljajo pesmi, ki jih preprosto ne smete zamuditi.Interpret Klemen Kovačič,režiserka Živa Bizovičar,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,tonski mojster Urban Gruden,urednica oddaje Tina Kozin.Produkcijad 2022.

Avtor: Ars

Ob stoletnici rojstva saksofonista Cecila Payna mu bomo posvetili tokratno oddajo. Kariero je začel v orkestru trobentača Dizzyja Gillespieja, ki ga je usmeril v takrat aktualno bopovsko smer. Z njim je ostal do leta 1949, nato pa igral še v skupinah, ki so jih vodili pianist Tadd Dameron, saksofonist Illinois Jacquet, v začetku šestdesetih let je bil član zasedbe pianista Randyja Westona, nato pa je zvečine vodil svoje lastne zasedbe.

Avtor: Marko Kumer