Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 22.8.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Uvodni del Glasbene jutranjice prinaša glasbeno ilustrativno Battaglio iz Četrtega zvezka skladb za lutnjo Johannesa Hieronymusa Kapsbergerja, Schmelzerjev Balletto primo di zingari v d-molu, Trio sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato v E-duru, Kk. 380 in Divertimento v Es-duru za violo, violončelo in kontrabas Michaela Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Osrednje mesto v drugem delu Glasbene jutranjice namenjamo napevom in melodijam iz opere Blue Monday, ki jih je v suito za klavirski duo predelal Francois Jeanneau. Blue Monday je bil izvirni naslov opere enodejanke, ki jo je Gershwin zložil leta 1922 za Broadway in jo v času pozne produkcije preimenoval v 135. ulico. Nastala je še pred skladateljevimi velikimi, z jazzovskimi melodijami navdahnjenimi uspešnicami, kot so Rapsodija v modrem, simfonična pesnitev Amerikanec v Parizu in operna uspešnica Porgy in Bess. Dogajanje je postavljeno v Harlem, glasbo pa zaznamujejo predvsem prvine jazza in afroameriška kultura Harlema.Gershwinov Blue Monday tako velja za enega prvih poskusov spajanja klasične glasbene tradicije s popularno ameriško glasbo.
Spored dopolnjujeta še uvertura k opereti Kandid Leonarda Bernsteina in Pet lahkih plesov Denesa Agayja.

Avtor: Mihael Kozjek

Dnevi poezije in vina 2022.
Častna gosta Dnevov poezijei in vina 2022 sta Carolyn Forché in Tomasz Różycki, na festivalu pa gostijo tudi številna druga pesniška imena. Med njimi izraelskega pesnika Elija Eliahuja, ki kot urednik dela pri časopisu Haaretz, kjer piše o poeziji in kulturi. Od leta 2008 naprej je objavil tri pesniške zbirke: Jaz in ne angel, Mesto in strahovi in Pismo otrokom in zanje prejel vrsto nagrad. Pesem s povednim naslovom S čim začeti je prevedel Klemen Jelinčič Boeta.

Interpret Uroš Smolej.

Avtor: Ars

Leta 1912 je Hugo von Hofmannsthal star nemški prevod Molierove komedije Žlahtni meščan, v kateri se avtor na izviren način satirično norčuje iz višjih družbenih slojev, predelal za uprizoritev v novem malem gledališču v Stuttgartu. Ob tej priložnosti je Straussa zaprosil, naj napiše novo scensko glasbo, skladatelj pa se je pri tem oprl na znamenito baletno glasbo Jeana-Baptista Lullyja. Straussova orkestrska suita Žlahtni meščan je osrednje delo tokratne Glasbene jutranjice, ki jo v zadnjem, 3. delu dopolnjuje še glaba Johanna Straussa mlajšega in Gustava Mahlerja, z romunskimi ljudskimi motivi prežeti deli Béle Bartóka in Georgeja Enescuja ter Briljantna fantazija za flavto in klavir na teme iz Bizetove opere Carmen Francoisa Borneja in Saint-Saënsov 2. klavirski koncert.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Claude Debussy je bil eden tistih umetnikov, za katere bi težko trdili, da so bili slepo vdani samo glasbi, čeprav se ga danes spominjamo kot enega najbolj genialnih ustvarjalcev svoje umetnosti. Svoj odpor do ozkega dojemanja glasbe konservativnih mojstrov je pogosto tudi javno izražal. Včasih je celo obžaloval, da ni raje postal slikar, in deloval v okolju, ki je duhovno veliko bolj odprto kot glasbeniško, in v katerem umetnika ocenjujejo po strogih merilih obrti.

Avtor: Barbara Švrljuga Hergovich

11:00
Poročila

Oddajo bomo posvetili glasbi in predvsem besedilom, ki jih je Svetlana Makarovič uglasbila skupaj z ameriškim jazzovskim trobentačem Dennisom Gonzalezem ter jih leta 1985 uvrstila na album Pelin žena. Svetlano Makarovič so spremljali trobentač in aranžer Dennis Gonzalez, klaviaturist in altsaksofonist Lado Jakša, bobnar Gerard Bendiks in tenorsaksofonist Mario Marolt. V preostanku oddaje pa bomo predvajali še nekaj besedil, ki jih je Svetlana Makarovič namenila pevki Mii Žnidarič.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Pred dobrimi osmimi desetletji so v Nevljah v okolici Kamnika našli ostanke okostja ledenodobnega mamuta. Prirodoslovni muzej Slovenije njegove izvorne ostanke že dolgo časa hrani v depojih. Za konservacijo s tako imenovano vakuumsko impregnacijo je poskrbela ekipa pod vodstvom tukajšnega takrat največjega strokovnjaka za vakuumske tehnologije, pokojnega profesorja Jožeta Gasperiča z Inštituta Jožef Štefan. Doktor Gasperič se je rodil leta 1932, preminil pa leta 2019. Dobro leto pred njegovim odhodom nam je slikovito osvetlil zgodbo o poteku del. Vabljeni k poslušanju pogovora, ki ga je pripravil Goran Tenze.

Avtor: Goran Tenze

Mednarodno se je predstavila z zmago na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik leta 2010 na Dunaju.

Tokrat predstavljamo flavtistko mlajše generacije Evo-Nino Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik na Dunaju, kjer je leta 2010 prejela 1. nagrado. Eva-Nina Kozmus je že s petimi leti začela obiskovati glasbeno šolo Rista Savína v Žalcu, nato pa se je šolala v glasbeni šoli v Celju pri profesorici Mileni Lipovšek, pod njenim mentorstvom pa je leta 2010 – s šestnajstimi leti - končala Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Isto leto je začela študirati na Visokem narodnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v razred profesorjev Philippa Bernolda in Juliena Beaudimenta. Tam je leta 2013 diplomirala, nato pa leta 2015 magistrirala pod vodstvom mentorja Joséja-Daniéla Castellóna z magistrsko nalogo na temo Aleksandrove tehnike. S slovenskimi orkestri je izvedla šest koncertov, med njimi sta Koncert za flavto in komorni orkester v d-molu Carla Philippa Emanuela Bacha in koncertantna pesnitev Phoenix za flavto in orkester Anžeta Rozmana, iz katerega bomo poslušali 2. stavek. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je posnela tri koncertantne skladbe, med njimi je Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta, iz katerega bo izvedla 2. in 3. stavek. Poslušajte tudi pogovor s flavtistko Evo-Nino Kozmus.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Koliščarji so naseljevali Ljubljansko barje v obdobju, ki je trajalo več kot tri tisoč let: od 5000 do 1800 pred našim štetjem. Z dr. Antonom Veluščkom, antropologom in avtorjem knjige Koliščarji – o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, predstavljamo njihovo življenje in kulturo. Vabljeni v svet koliščarjev, ki smo ga prvič predstavili leta 2011.

Avtor: Gregor Podlogar

Sklepamo predstavitev posnetkov s koncerta Orkestra Slovenske vojske na Festivalu Junij, 20. junija 2015 na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je z njim kot gostujoči solist pojavil legendarni makedonski kitarist Vlatko Stefanovski. Ta leta 1957 rojena legenda balkanskega džezovskega roka se kot ustanovitelj slovite zasedbe Leb i sol brez zadrege lahko primerja z velikani žanra, kot so bili Joe Zawinul, Chick Corea, John MacLaughlin ali Billy Cobham in je glasbeni dragulj našega nekdanjega skupnega umetniškega prostora.
Odločitev za sodelovanje z njim je bila zagotovo zadetek v črno in zvočna čarovnija dogodka je tisto, kar boste že drugič zapored lahko užili povsem brez zadržkov.
Tudi tokrat bo poudarek na bogatem ljudskem izročilu od prekmurske »Zrejlo je žito«, ki jo je priredil kar Rudi Strnad, v tem primeru še s partizanskim imenom iz časov zdaj prav tako znamenitega K.u.t. Gasa – Rudi Gas; zatem dve priredbi makedonske ljudske glasbe »Jovano Jovanke« v priredbi Petra Ureka in »Kalajdžisko oro« v priredbi Izidorja Leitingerja in za sklep še funk soul klasika skupine The White White – »Pick Up the Pieces«, na kateri se bodo ob Vlatku Stefanovskem, ki bo solist na vseh skladbah, kot solisti izkazali še Jaka Janežič na tenorskem saksofonu in orkestrska oboistka Katja Rihter, fagotistka Katarina Kroflič ter flavtistka Vanja Ivanković tokrat kot vokalistke.
Big Band Slovenske vojske je na koncertu vodil Rudi Strnad.

Avtor: Igor Krivokapič

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.


na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Avtor: Ana Rozman

Sodobni glasbi se posvečamo tokrat, in sicer bomo poslušali del koncerta Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Novembra 2021 so na tem koncertu v Kogojevi dvorani društva nastopili člani tria Tempestoso, ki ga sestavljajo harmonikarica Sanja Mlinarič, klarinetist Andraž Golob in violončelist Urban Megušar.
Verjetno je do zdaj največji uspeh zasedbe ta, da je bila leta 2019 razglašena za zmagovalko tekmovanja Borisa Pergamenščikova v Berlinu, in sicer je žirija enega največjih in najprestižnejših tekmovanj za sodobno glasbo, ki poteka vsaka tri leta pod častnim pokroviteljstvom Tatjane Pergamenščikov in sira Andrasa Schiffa, v utemeljitvi nagrade izpostavila "interpretacijo na visoki instrumentalni ravni" in zapisala, da glasbeniki "s svojim vznemirljivim nastopom združujejo glasbeno tradicijo z duhom sedanjosti in nakazujejo smer prihodnosti".
Repertoar zasedbe obsega tako izvirne skladbe kot tudi skrbno izbrane priredbe oziroma aranžmaje, v katerih se lahko izrazno uveljavi skoraj orkestrski zven nekoliko nenavadnega sestava. Glasbeniki koncertirajo po vsej Evropi, nedavno so snemali za avstrijski radio Ö1, na našem preogramu pa smo marca lani neposredno prenašali njihov koncert v okviru cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije - prav v oddaji Nove glasbene generacije.

Neville HALL: More full of flames and voices za klarinet, violončelo in harmoniko
Uljas PULKKIS: »XTC« (Ecstasy) za violončelo in harmoniko
Nina ŠENK: Onkraj za bas klarinet
Emre SIHAN KALELI: I am a Diptych za klarinet, harmoniko, violončelo in zvočne objekte

Avtor: Vesna Volk

Če se pleše je naslov v 2. polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja nastale orkestrske suite Marija Kogoja, ki pa morda ni najbolj "klasično" delo skladatelja, ki ga pogosto povezujemo z notranje izraznim, ekspresionističnim glasbenim jezikom. Ob novoromantični zasnovi se Kogoj v suiti bolj približuje hindemithovski novi stvarnosti, ob izdatni uporabi pihal in trobil pa sem in tja celo zvoku neoklasicizma Stravinskega. Živahno in raznovrstno skladbo, nastalo sredi druge polovice dvajsetih let prejšnjega stoletja, zaznamujejo značilni ritmi oziroma značaji treh plesov: Foxtrota, Chopiniane in Tanga.
Nabor skladb dopolnjujejo v preteklost zazrta Baročna uvertura Pavleta Merkuja, niz tridesetih klavirskih variacij na ljudski motiv pesmi Voznica Marijana Lipovška in Cigličev intimno lirični Concertino za harfo in godala.

Avtor: Mihael Kozjek

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se hkrati tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Avtor: Alen Jelen

19:19
Poigra

Filozofinja, raziskovalka in publicistka Katarina Majerhold je v Sodobnosti leta 2005 objavila esej Kaj je filozofsko svetovanje.

"Filozofski svetovalci – pravi Achenbach – "se borijo proti temu, da bi njihova orodja uporabljali za natančno določene – vedno ene in iste – cilje, namene tako kot psihoterapija, ki ljudi obravnava kot normalne ali nenormalne in nato skuša vse nenormalne spraviti na pot k normalnosti z vedno istimi metodami". Filozofska izkušnja je zato izkušnja preprečevanja potopitve v rutino, s tem ljudem ponuja alternativo že utečenim prepričanjem in domnevam."

Glasbene vložke v oddaji je izbral Mihael Kozjek iz Sonate za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja v interpretaciji skladatelja in Vasilija Meljnikova z violino. Oblikovalka zvoka Mirta Berlan, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.

Avtor: Andrej Rot

Na koncertu, ki je bil 1. aprila izveden v Stari operi v Frankfurtu, sta ameriška dirigentka Karina Canellakis in pianist Lars Vogt nastopila z nedavno znova odkritim delom Chant funebre/Pogrebna pesem, op. 5 Igorja Stravinskega, paradnim Tretjim klavirskim koncertom Ludwiga van Beethovna in navdušujočim Bartókovim Koncertom za orkester, ki velja za pravi preizkusni kamen vsakega orkestra in tudi interakcije med dirigentom in glasbeniki. S tem programom je v New Yorku rojena 41-letna dirigentka debitirala s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Romantična komedija prikazuje dogodke po neuspelem samomorilskem poskusu osrednjega lika – mlade, ambiciozne intelektualke. Igra je duhovita analiza življenja svobodomiselnega dekleta v nizu paradoksov. Uspešna tridesetletnica iz ugledne družine je bila srečno bitje vse do poročnega dne, ko je svojo ljubezensko zvezo razdrla zaradi občutka neizpolnjenosti. Nato zaide v dolgotrajno iskanje moškega, s katerim bi doživela resnično ljubezen.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Karla - Nataša Barbara Gračner
Mara, Karlina prijateljica - Maja Končar
Peter, Karlin prijatelj - Pavle Ravnohrib
Medicinska sestra - Ljerka Belak
Mama - Polona Vetrih,
Oče - Boris Juh
Zdravnik - Milan Štefe

Ureništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2003

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Luis D'Oliveira Nunes se je rodil leta 1939 v Lizboni. Večini je poznan kot novinar, umetniški kritik in dramaturg. Med njegovimi najbolj znanimi deli so drama Kratek čas in dvodejanka Večerja starih ter zbirka zgodb Človek v mestu. Manj znana pa je njegova poezija. Izbor avtorjeve poezije, ki bo predvajan v oddaji, je iz zbirke Pesmi o ljubezni in smrti iz leta 1981. Pesmi Luisa D'Oliveire Nunesa odslikavajo avtorjevo svetovljanstvo, grenkobo in sladkobo življenjskih izkušenj, v izbranih pesmih pa poznavalsko prepleta temino smrti s svetlobo ljubezni.

Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica Tina Kozin.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

V oddaji bomo predstavili teksaškega trobentača Dennisa Gonzaleza, ki se je za vedno poslovil 15. marca letos, star 67 let. Njegova glasba je krmarila med bebopom in free-jazzom. Ob trobenti in njenih različicah ter žepni trobenti je igral tudi bobne, flavto, sintetizator in bariton saksofon. Plošče je izdajal pri manjših založbah Konnex, Silkheart in Daagnim, zato mu niso prinesle širše prepoznavnosti. Gonzalez je pustil pomemben pečat tudi na slovenski jazz sceni. Leta 1985 je sodeloval na tretjem albumu uglasbene poezije Svetlane Makarovič Pelin žena.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 22.08.2022 18:05:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt