Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Jaz, Batman

Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.

Ars humana Jean-Paul Sartre: Ni podarjene svobode – ob 120. obletnici rojstva

Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija

Koncert evroradia Martha Argerich in Orkester italijanske Švice

Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.

Pogled v znanost V spomin na prof.dr. Marijo Kosec (1947-2012)

V današnji oddaji se bomo spomnili pred 12 leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof.dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila 2 leti po koncu 2. svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki konec leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovno tehnični fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in gostujoča profesorica na javni tehnični univerzi École Polytechnique Fédérale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja Odseka za elektronsko keramiko na IJS in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila pa je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade "Ferroelectrics Recognition Award", ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor, ki ga bomo predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti soočila z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.

Za en bokal muzike Zimski čas, veseli čas

Številne oddaje v preteklosti so že bile posvečene zimskemu veselju in eno od teh je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi tudi leta 1977 pripravil Mirko Ramovš. Poslušamo njegov izbor iz ene od oddaj, ki jim je dal naslov Veseli čas prihaja. Oddaje so bile namenjene različnim pogledom na zimski čas, v eni od njih pa se je posvetil predvsem plesu kot delu druženja in zimskega veselja na kmetih nekoč.

Oder "Brez Plesnega Teatra Ljubljana pri nas ne bi bilo sodobnega plesa." - Živa Brecelj

V prvi oddaji leta 2025 se posvečamo 40. obletnici Plesnega Teatra Ljubljana, ki jo je ta pomembna plesna ustanova zaznamovala lani. Leta 1984 je PTL ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno-plesno skupino pri nas, ki jo je nasledil produkcijski zavod. V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav, tam pa se je kalila tudi večina domačih uveljavljenih koreografov. Pred mikrofon smo povabili direktorico Živo Brecelj in producentko ter vodjo projektov Katjo Somrak.

Aktualno

Ars aktualno Genocid - beseda leta 2024

Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.

Ars aktualno Na 82. podelitvi zlatih globusov je slavil muzikal Emilia Perez

Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).

Ars aktualno Poezija, ki jo je Igor Štromajer napisal skupaj s strojem

V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.

Ars aktualno Filmi v letu 2024 z najpomembnejšimi nagradami

Kateri filmi so v letu 2024 prejeli nekaj najpomembnejših in najprestižnejših nagrad? Pregled je pripravila Tesa Drev Juh.

Ars aktualno Najbolj kontroverzni filmi leta 2024

Igor Harb v oddaji Gremo v kino izpostavlja nabor najbolj kontroverznih filmov leta 2024, filmov, ki so najbolj burili duhove in nam morda celo odprli nov pogled na neko temo, vprašanje.

Ars aktualno Vrhunci slovenskega filmskega ustvarjanja v letu 2024

Leto 2024 v slovenski filmski krajini si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: po uspehu filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc tako v tujini kot doma, po več premierah dokumentarnih filmov in po uspešnih mladinskih filmih. Po letu 2024 v slovenskem filmu se je za oddajo Gremo v kino sprehodila Petra Meterc.

Ars aktualno Filmi o silvestrovanju in minevanju časa

Medtem, ko božičnih filmov na Zahodu že praktično od rojstva same filmske umetnosti ni nikoli primanjkovalo, je bilo praznovanje novega leta na platnu redkeje upodobljeno. Božič je v ospredju zaradi močne povezanosti z versko in kulturno tradicijo, novo leto pa je predvsem sekularni praznik, povezan s koledarjem, in namesto poudarka na duhovnosti, družini in miru simbolizira prehod, nove začetke in praznovanje časa. Nekaj filmov je tako vendarle tudi silvestrskih – če že ne izrecno, pa vsaj v duhu … Nekaj jih predstavlja Tina Poglajen.

Ars aktualno Willi Zimmermann: ''Glasbenike sem navadil, da igramo samostojno brez dirigenta.''

Pogovor s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannm, glasbenim vodjem Komornega orkestra iz Züricha, 12. decembra v dvorani Union v Mariboru

Ars aktualno Arabella Steinbacher: ''Glasba je zame kot dihanje.''

Pogovor z violinistko Arabello Steinbacher, solistko s Komornim orkestrom iz Züricha v dvorani Union v Mariboru.

Ars aktualno Pregled slovenske ilustracije v Galeriji Cankarjevega doma

V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.

Ars aktualno John Fekner velja za enega najbolj ''znanih-neznanih'' newyorških umetnikov iz konca 70. in 80. let prejšnjega stoletja

V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so odprli razstavo konceptualnega umetnika Johna Feknerja, ki je najbolj poznan po uličnih delih v javnem prostoru, s katerimi je pričel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na živahni umetniški sceni New Yorka se ni izpostavljal, zato je pričujoča retrospektivna dokumentarna razstava prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji.

Evroradijski božični dan

Lynne Fiddmont in Big Band Zahodnonemškega radia iz Kölna

57 min

Zimske sanje s Filharmoniki Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern

55 min

Zbor Cererols in Slovesne božične večernice

52 min

K svetlobi - z adventno in božično orgelsko glasbo

60 min

Koncert Bachove vokalno-instrumentalne glasbe v Reykjaviku

54 min

Vokalni ansambel Danskega radia in Martina Batič v Koebenhavnu

55 min

Kultura

Svet kulture Pretresljive skrajnosti

Če je pojem preturizem še nekako sprejemljiv in ni presenetljiv, je dvojica genocid in mir pretresljiva. Izbrani kot Beseda leta in Kretnja leta sta ogledalo današnjih skrajnih napetosti. O teh in drugih, več kot 600 besedah, so danes ob predstavitvi spregovorili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Drugačen vsakdan pa prikazuje razstava Horuk v nove čase - socialistični vrtec za otroka moderne družbe. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je na ogled razstava, ki prikazuje razvoj ljubljanskih vrtcev od konca 2. svetovne vojne do 70. let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!

Jezikovni pogovori V brajici je mogoče zapisati tudi note

Kombinacija šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je osnovna celica brajice. Ta izum pomeni zgodovinski mejnik za slepe in slabovidne, saj jim omogoča samostojnejše in bolj neodvisno življenje. Ob svetovnem dnevu brajice, ki smo ga zaznamovali 4. januarja, o značilnostih te pisave in izzivih sporazumevanja slepih in slabovidnih. Gosta pogovora sta Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in Janez Mlačnik, avtor priročnika za učenje brajice Makovka (foto: Pixabay).

Oder "Brez Plesnega Teatra Ljubljana pri nas ne bi bilo sodobnega plesa." - Živa Brecelj

V prvi oddaji leta 2025 se posvečamo 40. obletnici Plesnega Teatra Ljubljana, ki jo je ta pomembna plesna ustanova zaznamovala lani. Leta 1984 je PTL ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno-plesno skupino pri nas, ki jo je nasledil produkcijski zavod. V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav, tam pa se je kalila tudi večina domačih uveljavljenih koreografov. Pred mikrofon smo povabili direktorico Živo Brecelj in producentko ter vodjo projektov Katjo Somrak.

Kdo smo? Nastanek Nove Gorice

Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.

S knjižnega trga Anjuta, Kleč, Heath

Anja Novak Anjuta: Žilažili, Milan Kleč: Sončni zahod, Joseph Heath: Razsvetljenstvo 2.0. Recenzije so napisali Miša Gams, Jože Štucin in Marija Švajncer.

Svet kulture Art Vital - 12 let tandema Ulay / Marina Abramović v Cukrarni

Cukrarna se letos pripravlja na nemara najbolj odmevno postavitev v svoji kratki zgodovini: razstavo ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović bodo odprli 30. novembra, na rojstni dan obeh umetnikov. Slovenske knjižne založbe pa so tudi v mesecu decembru na svoje police postavile kar nekaj novih bralnih izzivov za najmlajše in mladostnike.

Eppur si muove - In vendar se vrti Sudan, vojna, ki nas ne zanima

Ob divjanju vojn v Ukrajini in Gazi, proč od oči svetovne javnosti, poteka eden najbolj krvavih konfliktov. Sudan krvavi, tamkajšnji ljudje pa lahko na rodovitni zemlji, pod katero je pravo naravno bogastvo, le životarijo. Ob razčlovečenju Sudana opazujemo tudi neznansko nemoč mednarodne skupnosti, da bi tam poskrbela za mir.

Ars humana Jean-Paul Sartre: Ni podarjene svobode – ob 120. obletnici rojstva

Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija

Pogled v znanost V spomin na prof.dr. Marijo Kosec (1947-2012)

V današnji oddaji se bomo spomnili pred 12 leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof.dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila 2 leti po koncu 2. svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki konec leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovno tehnični fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in gostujoča profesorica na javni tehnični univerzi École Polytechnique Fédérale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja Odseka za elektronsko keramiko na IJS in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila pa je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade "Ferroelectrics Recognition Award", ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor, ki ga bomo predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti soočila z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.

Kulturna panorama Najpomembnejši kulturni dogodki v letu 2025

V ospredju sta evropski prestolnici kulture Nova Gorica z Gorico in Chemnitz. Opozorili bomo tudi na razstavo 12 let tandema Ulay–Marina Abramović in na osemdesetletnico Društva slovenskih skladateljev.

Naši umetniki pred mikrofonom Milena Morača: Harmonično dozorevanje pomeni, da se glas razvija skupaj z dušo

Operna pevka Milena Morača, nekdanja prvakinja ljubljanske Opere, se je rodila leta 1954. Ob okrogli obletnici poslušamo pogovor, ki ga je leta 2013 z umetnico posnel Dejan Juravić. V bogati umetniški karieri je Milena Morača poustvarila številne nosilne vloge z opernega repertoarja v ljubljanski operno-baletni hiši. Pevka je znala očarati občinstvo z velikim smislom za odrsko igro tako s komičnimi vlogami kot tudi z interpretacijo najbolj tragičnih likov klasične operne literature.

Glasba

Zborovska glasba Pogled zvezd

Vabimo vas k poslušanju kantate Pogled zvezd Jakoba Ježa. Gre za uglasbitev skladateljevega doživljanja neizmerljivih daljav vesolja, nedosegljivega in sanjskega. V skladbi lahko slišimo imena planetov, astronomskih pojmov in besed iz del starih učenjakov ter znamenj oziroma ozvezdij zodiaka.

Koncertni dogodki na tujem Leif Ove Andsnes v Stuttgartu

Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je na koncertu 15. novembra lani pod taktirko Juraja Valčuhe izvedel tri dela treh ruskih skladateljev: simfonično sliko Začarano jezero Anatolija Ljadova, 3. simfonijo Sergeja Prokofjeva in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova – solist je bil norveški pianist Leif Ove Andsnes.

Koncert evroradia Martha Argerich in Orkester italijanske Švice

Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Tomc, Bravničar, Arnič

Predvajamo glasbeno sliko za orkester z naslovom Morje Matije Tomca, Belokranjsko rapsodijo Matije Bravničarja in kantato Z vlakom Blaža Arniča na besedilo Otona Župančiča.

Nove glasbene generacije Kitarski orkester Akademije za glasbo

Šestnajstega aprila 2024 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Kitarski orkester Akademije za glasbo s svojim dirigentom Tomažem Rajteričem. Zasedba je začela delovati v študijskem letu 2006/2007, sestavljajo pa jo študenti kitare na akademiji. Najprej je delovala kot dodatna ponudba za študente kitare, z bolonjsko prenovo pa je sodelovanje v orkestru postalo redna študijska obveznost. Njegova zasedba se močno spreminja, saj je odvisna od študentov, ki študirajo na akademiji, vsako leto pa sestav pripravi nov koncertni program, ki ga izvede v okviru abonmaja Tutti, pa tudi v različnih krajih po Sloveniji. Lani so študenti izvajali sodoben program: Haralabos (Harry) Stafylakis: Waves obsidian Jorge Cardoso: Yevî-á Dušan Bogdanović: Naokolo (solo kitara Samo Novak in Stojan Kuhar) Arvo Pärt: Fratres (solo violina Rebeka Kotar) Roland Dyens: Tambourou

Medenina in patina Pod severnim sijem, prvič

Z novim letom začenjamo tudi nov niz oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z nedavnega božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program je imel naslov Pod severnim sijem, z naslovom torej, ki delno že razkriva rdečo nit tokratnega prazničnega koncerta tega odličnega ljubiteljskega pihalnega orkestra z Vevč. Spored je namreč spletala glasba skladateljev, ki ali prihajajo z evropskega severa ali pa so tam našli navdih za svoja dela; oziroma, kot je zapisano tudi v koncertnem listu: »vabimo vas pod severni sij, da izkusite drobce iz skandinavskega življenja, kulture in zgodovine«. Papirniški pihalni orkester Vevče je na koncertu vodil dirigent Miha Kosec, najprej pa predvajamo koncertno koračnico Landlov Øyvinda Stranda, legendo za pihalni orkester z naslovom Vikingi Lionela Beltrána-Cecilie, priredbo teme Pike Nogavičke Konrada Elfersa in skladbo Aurora Borealis ameriškega skladatelja Rossana Galanteja.

Ženske v svetu glasbe Violinistka Julia Fischer: koncerta z orkestrom

Predstavljamo violinistko Julio Fischer, ki izvaja koncerta za violino Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana.

Glasbena skrinjica Baletne zgodbe XXII: Šah mat

Balet Šah mat britanskega skladatelja Arthurja Blissa je bil prvič uprizorjen leta 1937. Zgodba se odvija v svetu šahovske igre, kjer so liki upodobljeni kot šahovske figure. Osredotoča se na zapletene medosebne odnose med dvema glavnima likoma, Kraljico in Kraljem, ter njunimi nasprotniki.

Glasbeni portret Ati Soss

Nocojšnji glasbeni portret bomo namenili izjemni glasbeni osebnosti, saksofonistu, klarinetistu, skladatelju, aranžerju, dirigentu, jazzistu po duši in srcu Atiju Sossu. V uvodu smo slišali njegovo skladbo Clarinetude v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, posneta je bila leta 1974, ob Sossu na klarinetu je bil solist še pianist Silvester Stingl, orkestru je dirigiral Jože Privšek. Karel Soss se je rodil 5. maja leta 1930 v Ljubljani. Zakaj je Karel postal Ati, se ve: ker bratec Nikolaj, imenovan Mik, ni mogel izgovoriti njegovega pravega imena. Atijev starejši brat Mik je prav tako postal uspešen glasbenik: bil je pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter basist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi Ati je začel igrati že zelo zgodaj. V študentskih letih je občasno igral pri različnih zasedbah, občasno tudi pri Veselih beračih, ki so igranje nadaljevali tudi v prvem obdobju okupacije in sodelovali na reviji orkestrov, ki je bila v frančiškanski dvorani. Po končani vojni so se Veseli berači pod vodstvom Atija Sossa znova zbrali in začeli igrati na plesih v Narodnem domu.

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Musica noster amor Čajkovski in Hindemith v Københavnu

Predvajamo posnetke s koncerta pianista Pavla Kolesnikova, Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra in dirigentke Susanne Mälkki, ki so 18. januarja lani nastopili v Koncertni hiši Danskega radia v Københavnu. Spored je obsegal le dve deli – Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je solist Kolesnikov ob tej priložnosti zatekel k skladateljevi izvirni, nekoliko intimnejši različici omenjenega dela, in pa eno največjih del nemškega skladatelja Paula Hindemitha – simfonijo Slikar Mathis.

Jazz

Orkestralni jazz Steps Ahead & WDR Big Band

Legendarno fusion jazz zasedbo, ki deluje vse od leta 1979, so ustanovili vibrafonist Mike Mainieri, saksofonist Micheal Brecker, bobnar Steve Gadd, basist Eddie Gomez in klaviaturist Don Grolnick. Od takrat so se v njej kalili in rojevali prenekateri jazzovski zvezdniki, omenimo jih samo nekaj: Eliane Elias, Richard Bona, Rachel Z, Donny McCaslin, Etienne Mbappe.

Jazz avenija Kitarist Christian Escoude – in memoriam

Oddajo smo namenili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Umrl je 13. maja lani, star 76 let. Kitarist Escoude je igral mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.

Samo muzika Jernej Jung – in memoriam

Oktobra lani nas je zapustil Jernej Jung, pevec in avtor mnogih slovenskih popevk. Njegova glasba seveda ni primarno jazzovska, toda nekatere skladbe vsebujejo precej jazzovskega razpoloženja. Jernej Jung je bil gotovo ena najbolj kontroverznih osebnosti na nekdanji jugoslovansko - slovenski glasbeni sceni. Pripadal mu je status enfant terriblea.

Tretje uho Raymond Scott Reimagined

Album je podpisal Gordon Goodwin, z njim seveda tudi Big Phat Band, ter godalni kvartet San Francisco in vokalna skupina Take 6. Vse skladbe na plošči so delo Raymonda Scotta, v priredbah Gordona Goodwina.

Jazz session Lia Pale & mathias rüegg - Great European Songbook

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba, ki jo vodi legendarni švicarsko-avstrijski glasbenik mathias rüegg. Izvajali so priredbe skladateljev Roberta Schumanna in Johanessa Brahmsa.

Jazzovska jutranjica Eddie Daniels - The Five Seasons

Leta 1723 je Antonio Vivaldi napisal štiri koncerte za violino in komorni orkester, ki so dobili ime Štirje letni časi, oziroma Le quattro stagioni. Skoraj tristo, ali natančneje dvestodvainsedemdeset let kasneje, leta 1995, se je predelave tega najbolj znanega Vivaldijevega opusa lotil Jorge Calandrelli, argentinski skladatelj in aranžer. Solistično vlogo violine je zaupal klarinetu, dodal pa je še jazzovsko zasedbo in pa peti stavek.

Orkestralni jazz Antti Sarpila - Tribute To Benny Goodman

Sarpila je izjemen inštrumentalist, kot tudi aranžer in komponist. Leta 1990 smo ga videli in slišali tudi v Ljubljani. Z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška je nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. arpila - Tribute To Benny Goodman

Jazz avenija Pevka Caterina Valente – in memoriam

Oddajo smo namenili priljubljeni francosko-italijanski pevki Caterini Valente, ki je na svojem domu v Luganu umrla 9. septembra letos, stara 93 let. Nadarjena pevka, kitaristka in plesalka je bila prava poliglotka, saj je govorila šest jezikov in pela v kar enajstih. V svoji dolgi karieri je izdala več kot 80 albumov in zaigrala v 10 filmih.

Samo muzika Slovenske pevke v standardih

Oddajo Samo muzika smo namenili jazzovskim standardom v interpretaciji slovenskih pevk. Tako bomo poslušali Beti Jurković, Marjano Deržaj, Eldo Viler, Metko Štok, Majdo Sepe, Mio Žnidarič, Kristino Oberžan, Ireno Vidic, Ajdo Stino Turek, Nino Strnad, Ivo Stanič in Ano Čop.

Samo muzika Aleš Kersnik – in memoriam

Septembra letos nas je zapustil Aleš Kersnik, bobnar, tolkalec in avtor mnogih slovenskih popevk. Bil je tudi ustanovni član znamenite zasedbe Delial, član tria pianista Silvestra Stingla in občasno tolkalec v Privškovem Plesnem orkestru Radia Ljubljana. Pisal je tudi glasbo za filme in radijske igre.

Tretje uho Samara Joy - Joyful Holiday

Ko je bila stara 20 let je zmagala nas prestižnem Sarah Vaughan International Jazz Vocal Competition. Leta 2024 je osvojila še tretjega grammyja, za najboljšo jazzovsko izvedbo, in sicer za skladbo Tight. Za to prestižno nagrado pa je nominirana tudi plošča, ki jo predstavljamo tokrat.

Radijska igra

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Jaz, Batman

Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.

Kratka radijska igra Dragotin Kette: Hoja, di, hoja, ljubica moja

V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.

Kratka radijska igra Marko Elsner Grošelj: Jakobove sanje

Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč Marjeta in Ženska – Urška Hlebec Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan Otrok – Maša Valentič Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.

Radijska igra Ervin Fritz: Sreča in nesreča

Avtor je življenje prikazal kot preplet naključnih igric usode, zaradi katere je posameznik enkrat srečnež, drugič pa osmoljenec. Tako se pripeti tudi, ko se človek spopade z lastno pametjo in nespametjo, z nepričakovanimi naključnimi dogodki, še posebno pa z nenadejanim bogastvom, ki ga je po naključju dobil v dar. Za vsemi pripetljaji pa se skrivata Sreča in Nesreča ter njuna nenavadna stava o tem, da lahko nesreča človeka tudi osreči. Ji bo uspelo? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Sreča – Saša Mihelčič Nesreča – Iva Zupančič Starec – Jurij Souček Starka – Mina Jeraj Slepka – Mojca Ribič Slepca – Uroš Maček in Iztok Jereb Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Kratka radijska igra Na silvestrovo

Janez Andoljšek ali Jejžov iz Hrovače je nekako med leti 1926 in 1941 pisal besedila (prozna in dramska) v ribniškem narečju ter z njimi pred 2. svetovno vojno nastopal na Radiu Ljubljana. Rojen je bil leta 1901, izhajal je iz številne družine. Bil je tudi eden od 5 otrok, ki je šel v šole in končal Trgovsko akademijo. Zaposlil se je kot bančni uslužbenec pri Vzajemni zavarovalnici, honorarno pa je delal na Radiu Ljubljana. Z mlado družini je živel za Bežigradom v Ljubljani. Umrl je leta 1945. Po pričevanjih je umrl v Kočevskem Rogu. Hči Ema Andoljšek je zbrala njegova besedila in jih objavila v knjigi Le tülku vam povejm. Knjiga je izšla leta 2013. Med objavljenimi besedili, ki jih je Janez Andoljške izvajal v živo (tudi s kolegi igralci) je tudi igrokaz ali skeč Na Silvestrovo. V sočnem ribniškem dialektu napisano besedilo odstira pogled na to, kako so med obema svetovnima vojnama praznovali Silvestrovo na Radiu Ljubljana. Z njegovimi deli se nam odstira življenje v Ribniški dolini in tegobe tistega časa, ki jih je Jejžov iz Hrovače pomagal premagovati s humorjem. Zrcali pa se tudi dojemanje, pomen in moč radia. Režiser Alen Jelen je z igralcem Juretom Henigmanom in napovedovalko Matejo Perpar poskušal ujeti duh časa pred približno 90 leti. Kot zanimivost; tudi naš priznani igralec, član ansambla ljubljanske Drame Jure Henigman prihaja iz Ribnice. Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster je Matjaž Miklič Posneto v decembru 2024.

Radijska igra Tone Frelih: Pričakovanje

Najdaljša noč v letu ni vedno družabni dogodek, poln veselja, objemov in hrupa, ampak je včasih tudi osamljeno premišljevanje in pregledovanje dogodkov iz preteklosti ter iskanje upanja za prihodnost. Tako je tudi v radijskem monologu, kjer osamljena ženska na silvestrski večer dela obračun svojega življenja. Njeno premlevanje je povezano predvsem z moškim – zvočno (avto)razmišljanje pa razkrije, kakšna je narava njunega odnosa. Režiser: Tone Frelih Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Osamljena ženska – Jožica Avbelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993.

Kratka radijska igra Ernest Röhl, Wolfgang Mocker, Heinrich Theodor Böll: Novoletne voščilnice

Svojevrsten radijski pastiš o predprazničnih zagatah s pošiljanjem voščilnic na vse konce in kraje združuje tri kratkoprozna dela in tri slovenske popevke. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Erna – Romana Šalehar Alfred – Gregor Čušin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994.

Radijska igra Anton Novačan: Herman Celjski

Igra, s katero zaznamujemo dan samostojnosti in enotnosti, je svojevrsten spomenik Celjskim grofom, s katerimi smo bili Slovenci (doslej) najbliže vrhovom evropske aristokracije. Novačan je v dramskem konfliktu intimno ljubezensko zgodbo Friderika z Veroniko Deseniško prepričljivo postavil ob bok vladarskemu samodrštvu Friderikovega očeta Hermana Celjskega, ki se v seganju po oblasti ne ustavi niti pred svojim sinom. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalec: Pavel Lužan Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Herman II. Celjski – Polde Bibič Friderik, Hermanov starejši sin – Igor Samobor Herman mlajši, Hermanov sin – Zvone Hribar Barbara, Hermanova hči in kraljica Ogrska – Judita Zidar Veronika Deseniška, Friderikova žena – Sabina Kogovšek Eneja Silvij Piccolomini, kaplan – Uroš Smolej Melhijor, pater, gvardijan samostana malih bratov – Zlatko Šugman Aron Salobir – Aleš Valič Jošt Soteški, poveljnik straže – Ivo Ban Herič, vitez in Joštov pomočnik – Jurij Zrnec Poslanik kralja Tcrtka – Željko Hrs Jetničarka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa. Posneto v prostorih Predjamskega gradu, gradu Snežnik in v studiih Radia Slovenija maja 2004.

Kratka radijska igra Nika Švab: Veseli december

Potrošniška decembrska mrzlica v kombinaciji z individualistično zaverovanostjo vase se v besedilu razkriva v trgovini, v kateri Zoja kupuje sestavine za božično večerjo za begunce. Kljub protagonistkini odločnosti je v veliki trgovini žal bolj kot človeškost pomembno kopičenje stvari za decembrske praznike. Bo v dneh topline in upanja prevladala empatija ali egoistično kopičenje konzerv graha? Zoja – Anja Drnovšek Varnostnik – Tone Gogala Gospa – Vesna Jevnikar Prodajalka – Barbara Vidović Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dramaturg in režiser: Alen Jelen Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018.

Kratka radijska igra Alen Jelen: Igralci pojejo – Vesna Pernarčič

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo tudi v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Dramska igralka Vesna Pernarčič je članica Prešernovega gledališča Kranj. V rubriki smo slišali posnetke nekaj songov iz monodrame Piaf Edith Piaf, ki so nastali leta 2006 ob uprizoritvi v veliki dvorani Grand hotela Union. Avtor oddaje je Alen Jelen. Dramska igralka – Vesna Pernarčič. Uredništvo igranega programa.

Radijska igra Doroteja Nadrah, Tosja Flaker Berce: Zbirno mesto

Dorini je vroče, zato razočarana nad temperaturo svoje hotelske sobe kliče na recepcijo – receptorka je hladna, a v sobi je še vedno nevzdržno vroče. Ko je že videti brezupno, protagonistki na pomoč priskoči neavtomatski telefonski odzivnik, ki jo popelje na hipnotično popotovanje. Radijska igra črpa iz prvih dveh delov triptiha Zbirno mesto, ki se ukvarja s skupnostnim soočanjem s podnebno krizo in ki ga poleg radijske igre sestavljata še pogovor na temo podnebnih sprememb in odziva nanje ter participatorni performans. Avtorica ideje in scenarija, izvajalka performansa in radijske igre: Doroteja Nadrah Soavtor scenarija in izvajalec radijske igre: Tosja Flaker Berce Režiserka in dramaturginja radijske igre: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor glasbe: Spencer Gross Fonetika: Suzana Köstner Posebna zahvala gre: Galeriji Jakopič (MGML), Ljubljanskemu potniškemu prometu, Župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda, Andražu Arku, ki je avtor svojega besedila, vsem udeležencem dogodkov projekta Zbirno mesto Koprodukcija Uredništva igranega programa in Doroteje Nadrah, samozaposlene v kulturi Sofinancer projekta: Ministrstvo za kulturo RS Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.

Verstva

Bogoslužje Prenos svete maše iz Kopra

Na prvo letošnjo nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje zbor svetega Marka.

Musica sacra Pred praznikom Sv. treh kraljev

6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.

Sedmi dan Sedmi dan v letu 2024

Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo - Maribor

Na zadnjo letošnjo nedeljo, tudi nedeljo Svete družine neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru. Mašuje župnik Franček Bertolini. Pri maši sodeluje mešani župnijski zbor pod vodstvom Helene Štajnec. Na orgle igra Jože Vagner.

Sedmi dan Upanje, ki nas vodi skozi življenje

Upanje je v srcu vsakega. Krščanstvo je vera upanja po odrešenju in večnosti. Leto 2025 je v Katoliški cerkvi sveto leto, posvečeno prav temu upanju. O upanju v krščanstvu bo govoril profesor na Teološki fakulteti dr. Matjaž Celarc.

Sledi večnosti Jubilejno leto 2025

V Katoliški cerkvi so stopili v jubilejno leto 2025. Jubilej je vedno pomenil dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Za sveto leto, za katero je značilno upanje, ki ne zaide, Božje upanje, je v buli, posebnem papeškem dokumentu, papež Frančišek dodal: »Naj nam tudi pomaga znova najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in spoštovanju stvarstva.« Gostja je redovnica, nacionalna koordinatorka jubilejnega leta Božena Kutnar.

Bogoslužje Prenos slovesnega prazničnega evangeličanskega bogoslužja iz Murske Sobote

Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti neposredno prenašamo slovesno praznično bogoslužje na božični dan. Vodita ga evangeličanski škof mag. Leon Novak in duhovnica Judit Andrejek. Pri bogoslužju sodelujejo: glasbeni skupini Selah in Eben Ezer ter Aleksander Nelson Hujs.

Bogoslužje Prenos slovesne polnočne svete maše iz Mengša

Iz župnijske cekve svetega Mihaela v Mengšu bomo neposredno prenašali slovesno polnočno sveto mašo. Daroval jo bo župnik Marko Košir ob somaševanju Matevža Mehleta. Pri maši bodo sodelovali Oktet Mi in združeni zbori župnije Mengeš z zborovodji Nežo Hribar, Tomasom Mejiasom (izg. Mehijasom) in Andrejem Levcem. Organisti so: Ana Kešnar, Uroš Urbanija in Jošt Levec.

Musica sacra Božične pesmi p. Hugolina Sattnerja

P. Hugolin Sattner, skladatelj, od čigar smrti je letos minilo 90 let, je ustvaril zajetno število božičnih pesmi. S pretanjenimi poznoromantičnimi harmonijami in izredno spevnimi melodijami mu je vanje uspelo zajeti najgloblja čustva, ki se človeku porajajo ob rojstvu otroka - božjega Deteta Jezusa; prav zato si slovenskega božiča brez njegovih pesmi skoraj ne moremo več predstavljati.

Sedmi dan Kakšna je pr(a)va božična zgodba?

Kakšna je pr(a)va božična zgodba? To je vprašanje, ki si ga zastavlja brat frančiškan, teolog in socialni pedagog Andraž Arko. V oddaji Sedmi dan bomo prevrednotili pomen praznovanja Kristusovega rojstva v luči vse večjega komercialnega izkrivljanja praznika in duhovne praznine, ki se pogosto skriva za božično potrošnjo in vse hitrejšim načinom življenja, zaradi katerega izgubljamo tla pod nogami. Z Andražem Arkom, avtorjem knjige o Božjem Sinu in njegovem rojstvu, se bo pogovarjal novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs.

Bogoslužje Prenos iz Murske Sobote

Iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti na četrto adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Maševal bo škof dr. Peter Štumpf. S petjem bo sodeloval stolni mešani pevski zbor sv. Nikolaja, ki ga vodi Tomi Bušinoski.

Literatura

Odprta knjiga na radiu Fran Milčinski: Butalci 6/12

O županu, pastirju in ovcah; butalski policist in Cefizelj; Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Lirični utrinek Lili Novy: Vikrče

Lili Novy velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Živela je med letoma 1885 in 1958, njeno pesem Vikrče pa v Liričnem utrinku interpretira Helene Peršuh.

Literarni nokturno Trikraljevske kolednice

Ob božiču, novem letu in Svetih treh kraljih je nastalo nešteto ljudskih običajev, navadno povzetih po predkrščanskih šegah. Tako tudi koledovanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje in hodijo po vaseh ter zbirajo darove za revne družine z otroki. Ob tem seveda tudi pojejo, nastale so koledniške pesmi. Igralci Boris Ostan, Marinka Štern, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Odprta knjiga na radiu Fran Milčinski: Butalci 5/12

O tepanjskih mrličih; O Butalcu v smreki in o mački, ki ni marala pipca; Kašo pihal; Butalski zajec Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Lirični utrinek Silvin Sardenko: Sveti trije kralji

Silvin Sardenko je med drugim napisal tudi pesem Sveti trije kralji. Občuteno jo interpretira dramski igralec Matej Puc.

Literarni nokturno Barica Smole: Jutro

Barica Smole zna napisati črtico, ki bi bila v čast in ponos vsaki antologiji kratke zgodbe. To ji je uspelo tudi s črtico Jutro. V njej je vse, kar odlikuje njeno pripovednoštvo: prepoznaven jezik, socialna kritičnost, podrobnosti, širša slika sveta in poetičnost. Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.

Literarni portret Jahja Haki: Svetilka um Hášim

Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim sodi med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Avtorica oddaje in prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Tina Kozin.

Spomini, pisma in potopisi Aleš Jan: Drama

Aleša Jana poznamo kot radijskega in gledališkega režiserja. Janov ustvarjalni opus obsega veliko število gledaliških in radijskih režij tako za otroke kot odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949, sodeloval je s številnimi tujimi radijskimi postajami. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na AGRFT, veliko ljubezen pa je vedno čutil do gledališča. Tokrat se v svojem spominskem zapisu, ki je nastal 3. junija 2024, spominja svojega doživljanja ljubljanske Drame. Iztočnica je seveda njena prenova. Interpret Matej Puc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Humoreska tega tedna Gerald Durrell: Zvrhana mera učenosti

Gerald Malcolm Durrell je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj, pisatelj – in mlajši brat znamenitejšega pisatelja Lawrencea Durrella. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Že leta 1928 je oče na hitro umrl in družina se je vrnila v Anglijo. Po nekaj letih prenašanja turobnega angleškega vremena se je Louisa s tremi mlajšimi otroki – Lesliejem, Margo in Geraldom – preselila v Grčijo, na Krf, kamor je že pred tem odpotoval najstarejši Larry. Za malega Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj; od prvega trenutka se je tam počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, in to strastno zanimanje je ohranil do konca življenja. Štiri leta življenja na Krfu – leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti – je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali (1956), Ptiči, zveri in sorodniki (1969) ter Vrt bogov (1978). V prvi izmed štirih januarskih humoresk boste slišali poglavje z naslovom Zvrhana mera učenosti iz knjige Moja družina in druge živali. V njem Gerald popiše enega od poskusov, da bi mu na Krfu vsilili nekaj splošne izobrazbe. Po Geraldovih duhovitih spominih na krfsko življenje so posneli odmevno televizijsko nanizanko z naslovom Durrellovi.

Lirični utrinek Edvard Kocbek: Ne morem

Edvard Kocbek (1904–1981) je kot pričevalec ubesedil izkušnjo bivanja v 20. stoletju. Tudi v poeziji so mu bile blizu teme, kot so zgodovina, nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Še najizraziteje se je to pokazalo v njegovih poznih pesmih, ki jih je Kocbek pisal v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja in ki so potem posthumno izšle v knjigi z naslovom Kamen skala (Nova revija, 1991). Objavljamo pesem iz te knjige, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Literarni nokturno Thomas Stearns Eliot: Umor v katedrali

Danes mineva 60 let od smrti angleško-ameriškega pesnika in dramatika, nobelovca Thomasa Stearnsa Eliota. Ob tej priložnosti bomo slišali odlomke iz njegovega slavnega dramskega dela Umor v katedrali, ki ga je napisal leta 1935, istega leta so ga tudi prvič postavili na oder. V njem T. S. Eliot piše o sporu med canterburyjskim nadškofom Thomasom Becketom in kraljem Henrikom II. Epilog merjenja moči med predstavnikoma posvetnega in duhovnega je bil umor nadškofa. Umorili so ga štirje vitezi leta 1170, ki so bili prepričani, da se bodo kralju s tem dejanjem priljubili. V Literarnem nokturnu bomo slišali tri odlomke iz besedila T. S. Eliota, in sicer tri nastope zbora canterburyjskih žensk. Prevajalec: Veno Taufer, interpretacija: Majolka Šuklje, režiserka: Sonja Stopar, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Nace Pugelj. Leto nastanka: 1968. Redakcija ponovitve: Maja Žvokelj.

Ocene

Ocene

2067 epizod

Milan Kleč: Sončni zahod

7 min

Joseph Heath: Razsvetljenstvo 2.0

7 min

Anja Novak – Anjuta: Žilažili

9 min

Ljubica

3 min

Nosferatu

4 min

Željko Kozinc: Uspavanke pod klifom

5 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Neposredni prenos

V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.

Neposredni prenos Koncert: Vladimir Mlinarić

L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka

Neposredni prenos Zora: Pesem o dveh ljudeh

Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.

Neposredni prenos Praznično s Simfoničnim orkestrom in Big bandom RTV Slovenija

Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.

Neposredni prenos Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein

Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.

Neposredni prenos Božično

Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI

Neposredni prenos K svetlobi - z adventno in božično orgelsko glasbo

Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.

Neposredni prenos Neposredni prenos 3. koncerta FKK Slovenske filharmonije

Tokrat se bo Orkester Slovenske filharmonije poklonil Johannesu Brahmsu, v glasbenem večeru slišali dve njegovi deli. V prvem delu bo zazvenel skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, v drugem delu pa bo na sporedu njegova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73. Gostujoča umetnika pa sta tokrat dve véliki glasbeni imeni. Prvi je priznani avstrijski dirigent Hans Graf - eden najbolj cenjenih in izkušenih glasbenikov današnjega časa, ki slovi po svojem širokem izvajalskem repertoarju in ustvarjalnem oblikovanju koncertnih vsebin. Pod Grafovo taktirko pa se bo orkestru pridružil še Herbert Schuch, odlični pianist, ki je priznan kot eden najzanimivejših glasbenikov svoje generacije.

Neposredni prenos Simfoniki, Lio Kuokman in Dejan Lazić

Tretji koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Dejan Lazić (klavir) dirigent: Lio Kuokman Jean Sibelius: Finlandia, Op. 26 Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu op. 21 (dodatek) Wolfgang Amadeus Mozart: Fantazija v d-molu K. 397 (dodatek) Dmitrij Šostakovič: Trije fantastični plesi op.5, 1. stavek Koračnica – Allegretto Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 5 v D-duru op. 107 »Reformacijska«

Neposredni prenos PVC 3 - Poetično

Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.

Video

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Ars aktualno Organist Christoph Mauerhofer odpira novo sezono cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice

Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.

Jazz Ars All Stars Motoi Kanamori Trio feat. Jaka Kopač & Lenart Krečič

Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2024

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Najbolj poslušano

Glasovi svetov Zakaj za preživetje v antropocenu potrebujemo zelenega Marxa?

Karl Marx je dolgo veljal za misleca, ki se zavzema za popolno človekovo gospostvo nad naravo in verjame v možnost neomejenega gospodarskega razvoja. Zdaj pa japonski filozof Kōhei Saitō prepričljivo dokazuje, da je v temelje Marxove teorije vgrajena tudi zelena, ekološka dimenzija.

Sobotni operni večer Pietro Mascagni: Maske iz Wexforda

Opera združuje tradicijo commedie dell'arte in Rossinijevo opero buffo – prvič na naših valovih.

Podobe znanja Andrej Guštin: Luna je temna kot svež asfalt

Luni pripisujemo celo vrsto vplivov, z njo je povezanih mnogo različnih vraž in prepričanj. Čeprav potrjeno drži le prgišče teh vplivov, predvsem tisti fizikalni, so številna dejanska spoznanja o Luni prav presenetljiva. Nekaj jih nazorno predstavlja sveža razstava Za vse je kriva Luna v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z realističnim interaktivnim modelom Lune.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.

Radijska igra Ervin Fritz: Sreča in nesreča

Avtor je življenje prikazal kot preplet naključnih igric usode, zaradi katere je posameznik enkrat srečnež, drugič pa osmoljenec. Tako se pripeti tudi, ko se človek spopade z lastno pametjo in nespametjo, z nepričakovanimi naključnimi dogodki, še posebno pa z nenadejanim bogastvom, ki ga je po naključju dobil v dar. Za vsemi pripetljaji pa se skrivata Sreča in Nesreča ter njuna nenavadna stava o tem, da lahko nesreča človeka tudi osreči. Ji bo uspelo? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Sreča – Saša Mihelčič Nesreča – Iva Zupančič Starec – Jurij Souček Starka – Mina Jeraj Slepka – Mojca Ribič Slepca – Uroš Maček in Iztok Jereb Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Neposredni prenos Neposredni prenos

V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.

Ars humana Jean-Paul Sartre: Ni podarjene svobode – ob 120. obletnici rojstva

Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija

Humoreska tega tedna Gerald Durrell: Zvrhana mera učenosti

Gerald Malcolm Durrell je bil zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj, pisatelj – in mlajši brat znamenitejšega pisatelja Lawrencea Durrella. Rodil se je leta 1925 v Indiji kot četrti in najmlajši otrok Louise Florence Durrell in Lawrencea Samuela Durrella, ki je v Indiji delal kot gradbeni inženir britanskega imperija. Že leta 1928 je oče na hitro umrl in družina se je vrnila v Anglijo. Po nekaj letih prenašanja turobnega angleškega vremena se je Louisa s tremi mlajšimi otroki – Lesliejem, Margo in Geraldom – preselila v Grčijo, na Krf, kamor je že pred tem odpotoval najstarejši Larry. Za malega Gerryja je bila selitev na grški otok kot prihod v raj; od prvega trenutka se je tam počutil kot doma. Prevzela ga je tamkajšnja narava, predvsem živali, in to strastno zanimanje je ohranil do konca življenja. Štiri leta življenja na Krfu – leta 1939 so morali Durrellovi zaradi vojne otok zapustiti – je Gerald duhovito popisal v Krfski trilogiji, ki jo sestavljajo Moja družina in druge živali (1956), Ptiči, zveri in sorodniki (1969) ter Vrt bogov (1978). V prvi izmed štirih januarskih humoresk boste slišali poglavje z naslovom Zvrhana mera učenosti iz knjige Moja družina in druge živali. V njem Gerald popiše enega od poskusov, da bi mu na Krfu vsilili nekaj splošne izobrazbe. Po Geraldovih duhovitih spominih na krfsko življenje so posneli odmevno televizijsko nanizanko z naslovom Durrellovi.

Kdo smo? Plebiscit o samostojnosti Slovenije

Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev).

Oder Slovenci se ne smejimo preveč radi v gledališču. Blaž Šef

Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com

Izbrana proza Ia Genberg: Podrobnosti

Švedska pisateljica Ia Genberg je debitirala leta 2012 z romanom Sladki petek. Njena četrta knjiga, Podrobnosti, je leta 2022 prejela po Augustu Strindbergu imenovano nagrado august za roman leta, spomladi 2024 pa prišla v najožji izbor za mednarodno nagrado booker. V vznemirljivi, provokativni prozi avtorica razkriva intimno in intenzivno praznovanje tega, kaj pomeni biti človek. V ospredju je pripovedovalka, ki je s hudo vročino priklenjena na posteljo, in ko seže po knjigi iz domače knjižnice, v nje zasledi posvetilo nekdanjega dekleta. Pred njo se začnejo obračati strani iz njene preteklosti, polne spominov in ljudi, ki jih ne more pozabiti. Prevajalka Lucija Stupica, igralka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto decembra 2024.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt