Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.
Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija
Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.
V današnji oddaji se bomo spomnili pred 12 leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof.dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila 2 leti po koncu 2. svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki konec leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovno tehnični fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in gostujoča profesorica na javni tehnični univerzi École Polytechnique Fédérale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja Odseka za elektronsko keramiko na IJS in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila pa je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade "Ferroelectrics Recognition Award", ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor, ki ga bomo predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti soočila z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.
Številne oddaje v preteklosti so že bile posvečene zimskemu veselju in eno od teh je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi tudi leta 1977 pripravil Mirko Ramovš. Poslušamo njegov izbor iz ene od oddaj, ki jim je dal naslov Veseli čas prihaja. Oddaje so bile namenjene različnim pogledom na zimski čas, v eni od njih pa se je posvetil predvsem plesu kot delu druženja in zimskega veselja na kmetih nekoč.
V prvi oddaji leta 2025 se posvečamo 40. obletnici Plesnega Teatra Ljubljana, ki jo je ta pomembna plesna ustanova zaznamovala lani. Leta 1984 je PTL ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno-plesno skupino pri nas, ki jo je nasledil produkcijski zavod. V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav, tam pa se je kalila tudi večina domačih uveljavljenih koreografov. Pred mikrofon smo povabili direktorico Živo Brecelj in producentko ter vodjo projektov Katjo Somrak.
12 epizod