Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 11.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Na začetku svoje ustvarjalne poti je bil poljsko-ameriški literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, znan kot pesnik katastrofist, a se je pozneje v svoji poeziji odmaknil od apokaliptične note in pozornost posvetil filozofski in refleksivni liriki, velikokrat povezani tudi s tematiko narave, kar se še posebej izrazi v njegovi pesmi z naslovom Ura, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo Branko Jordan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Verdijeva prva postaja po odločitvi za bojkot Scale je bilo neapeljsko gledališče San Carlo z opero Alzira na verze neapeljskega libretista Salvatoreja Cammarana, ki je takrat že užival ugled, ki mu ga je prineslo sodelovanje z Donizettijem, Mercadantejem in Pacinijem. Zadnja dva, vodilna neapeljska skladatelja tistega časa, sta bila do Verdija sovražno razpoložena: oba sta bila precej starejša in ljubosumna na prišlekove uspehe.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Muzika oktoiha je eden osrednjih ciklov glasbenega ustvarjanja skladateljice Ljubice Marić. Sestavljajo ga štiri glasbena dela, ki se tesno prepletajo z bizantinsko kulturno dediščino. Skladateljica je namreč pri zasnovi svojih skladb uporabila napeve iz srbske cerkvene glasbene tradicije, ki jih je v svoji zbirki Osmoglasnik notiral Stevan Mokranjac. Ti temeljijo na sistemu osmih modusov. Z Muziko oktoiho se je Ljubica Marič zapisala v zgodovino kot prva skladateljica, ki je pri zasnovi neliturgičnega dela uporabila liturgični vir. Z delom je skoraj preroško nakazala minimalistični slog, ki se je razširil med vzhodnoevropskimi skladatelji po letu 1970, in tako pomembno zaznamovala evropsko glasbeno dediščino druge polovice 20. stoletja.

Avtor: Monika Marušič

11:00
Poročila

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

12:00
Poročila

GABRIEL FAURÉ: SONATA št. 2 ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, V G-MOLU, OP.117
1. ALLEGRO
2. ANDANTE
3. ALLEGRO VIVO
Izv.: Klavir: ZOLTAN PETER
Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC


JEAN SIBELIUS: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V D-MOLU, OP. 47
1. ALLEGRO MODERATO
2. ADAGIO DI MOLTO
3. ALLEGRO MA NON TANTO
Izv.: violina: IGOR OZIM
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dir.: MARKO MUNIH

Avtor: Alma Kužel

13:00
Poročila

Nevena Kordo poznamo kot člana skupine Borghesia, kot soustanovitelja in vodjo skupine FV, pa seveda kot režiserja, videasta in večmedijskega umetnika, ki je ključno pripomogel k razvoju videa kot novega medija, razširjenega v 80. letih minulega stoletja. V Slovenski kinoteki je od začetka januarja na sporedu cikel njegovih del, ki avtorjev opus prvič celovito postavlja na ogled, pripravili so ga v zavodu SCCA-Ljubljana in Slovenski kinoteki, spremljajo ga pogovori z avtorjem in predavanja. Korda, sicer univerzitetni diplomirani sociolog, je video začel uporabljati na začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je trg preplavila cenovno ugodna videooprema. Ta je postala dostopna tudi zunaj institucij, kot je televizija. O tem obdobju njegovega ustvarjanja se je z ustvarjalcem pogovarjala Tina Poglajen.

Avtor: Tina Poglajen

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Ko je leta 1972 pri nemški založbi Deutsche Grammophon izšel komplet Chopinovih etud – op. 10 in 25 – v izvedbi pianista Maurizia Pollinija, je bila glasbena javnost priča novemu izvajalskemu mejniku. Posnetek teh izjemno zahtevnih skladb je dosegal še nikoli prej slišano tehnično dovršenost, izenačenost in eleganco, ki je osupnila ter hkrati v drugi plan postavila njegovo glasbeno občutljivost in suverenost. Pollini je postal sinonim tehnične perfekcije; vsaka njegova poznejša plošča pa je vzbudila predvsem zanimanje v tej smeri.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Opera La Bohème je danes stalnica vseh opernih gledališč in velja za eno najboljših del Giacoma Puccinija. V Ljubljani je bila prvič izvedena v Nemškem gledališču že dve leti po krstni uprizoritvi, leta 1898, slovenski ustvarjalci pa so jo prvič postavili na oder leta 1903. Nova uprizoritev pod vodstvom dirigenta Kevina Rhodesa bo nocoj zaživela v SNG Opera in balet Ljubljana. Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bodo drevi uprizorili klasično komedijo Williama Shakespeara Mnogo hrupa za nič. Režiserka Ivana Djilas ji je nadela glasbeno preobleko. Novo premiero pripravljajo tudi v Plesnem teatru Ljubljana. Avtor, plesalec in koreograf Beno Novak v predstavi Grom raziskuje osebne izkušnje, ki jih izraža skozi močno fizičnost, pomešano z občutljivostjo, krhkostjo, močjo in izčrpanostjo.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Sredi marca 2023 je v Veliki dvorani ljubjanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Neja Anderle.
Saksofonistka je svoje glasbeno izobraževanje začela z desetimi leti v Glasbeni šoli Radovljica pri Roku Felicijanu, leta 2018 pa je opravila sprejemni preizkus za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Lev Pupis. Marca 2022 je začela študirati na Kraljevemu konservatoriju v Bruslju, tam pa je njen mentor Vincent David.
V oddaji nas čakata Rapsodija za saksofon in klavir Clauda Debussyja ter Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki ju bo Neja Anderle izvedla s pianistko Nežo Bregar.

Avtor: Vesna Volk

Nekdanji vrhunski smučar in urednik kulture na časniku Slovenec, dolgoletni urednik na Televiziji Slovenija in – predvsem – književnik Jani Virk (1962) je pred kratkim zasluženo doživel eno najlepših priznanj, kar jih lahko doživi književnica ali književnik na Slovenskem. V zbirki Kondor so izšle njegove izbrane zgodbe z naslovom Metulj v jantarju in s podnaslovom Zgodbe z roba vesolja. Zgodbe je izbrala in uredila Julija Uršič, tudi avtorica zanimive spremne besede; knjigo je lično opremila Jasna Andrić z morda nekoliko presenetljivim detajlom iz risbe z ogljem Erika Mavriča na naslovnici. Virk je v mladih letih resno smučal, kratek čas je pisal poezijo in eseje, objavil je vrsto romanov, toda uredničina odločitev, da v književnikovo izbrano delo uvrsti njegove kratke zgodbe, je bila pravilna. Pisatelj z izjemnim občutkom, erudicijo in ritmom v svojih razgibanih pripovedih pripoveduje o junakih, ki so v takih in drugačnih težavah, hkrati pa ne izbira bližnjic do preprostih in všečnih srečnih koncev. Več o knjigi in zgodbah pove Jani Virk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Pogled na Tycho Brahe. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Oddaja Banchetto musicale je dobila ime po istoimenski zbirki Johanna Hermanna Scheina, ki je izšla leta 1617 in je njegova edina zbirka, ki je v celoti posvečena izključno instrumentalni glasbi. Pavane, galiarde, courante in allemande je Schein povezal v dvajset oštevilčenih skupin. Sam jih ni poimenoval »suite«, a jih je po lastnih besedah sestavil tako, da si ustrezajo tako po tonaliteti kot po tematskem gradivu. Skladbe so verjetno nastale za igranje ob večerji na dvorih v Weissenfelsu in Weimarju ter so bile namenjene izvajanju na violah da gamba.

Avtor: Domen Marinčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:16
Poigra

Simfonični orkester RTV Slovenija bo nastopil na sedmem večeru cikla Kromatika. Začela ga bo Beethovnova glasba: uvertura Coriolan. Nato bo Tamás Varga s Simfoniki izvedel Koncert za violončelo in orkester št. 1 v Es-duru op. 107 Dmitrija Šostakoviča, velikega ruskega skladatelja, čigar ustvarjalnosti ni zatrl niti do njega nenaklonjeni sovjetski režim. Po premoru pa se bomo vrnili k opusu velikega Ludwiga van Beethovna. Orkester od vodstvom Martina Rajne bo izvedel Drugo simfonijo, enega zadnjih del iz Beethovnovega zgodnjega, mladostnega obdobja. Mladostni duh veje tudi iz dejstva, da je elegantni menuet, standardni tretji stavek simfonije, Beethoven tukaj nadomestil z energičnim scherzem.

Gosta orkestra bosta dva izvrstna madžarska glasbenika. Mladi dirigent Martin Rajna je leta 2021 prevzel mesto šefa dirigenta Filharmoničnega orkestra iz Györa, prav tako pa redno gostuje v Madžarski državni Operi ter pri Madžarskem narodnem filharmoničnem orkestru. Violončelist Tamás Varga pa je že 26 let prvi violončelist Dunajskih filharmonikov in prvi violončelist Orkestra Dunajske državne opere.

Avtor: Primož Trdan

22:00
Poročila

Zgradba radijske igre prevzema pripovedni način filmskih kriminalk z akcijo, izsiljevanji, ljubezenskim trikotnikom, hkrati pa s sklepnim nepričakovanim dejanjem izraža tudi zgroženost nad takšnim svetom.

Režiser: Vladimir Jurc
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Viktorija – Maja Blagovič
Maksim – Aleš Valič
Pipi – Primož Forte
Riki – Romeo Grebenšek
Receptor – Vladimir Jurc
Radijski voditelj – Janez Martinčič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiu Radia Slovenija novembra 2007.

Avtor: Kaja Novosel

22:40
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Mark Strand se je rodil 11. aprila leta 1934 v Summersidu v Kanadi, živel je v Združenih državah. Bil je pesnik, esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Velja za enega najpomembnejših v angleščini ustvarjajočih pesnikov 20. stoletja. Za poezijo je bil tudi nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo. Izbrane pesmi v Literarnem noktumu so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Umrl je leta 2014.
Značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz brez rime, močnejši pa je poudarek na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega.

Prevod Tesa Drev,
interpretacija Matija Rozman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Nejc Zupančič,
režija Jože Valentič.
Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Produkcija 2012.

Avtor: Ars

Alberto Ginastera sodi med najpomembnejše skladatelje Latinske Amerike 20. stoletja in je s svojim slovesom nasledil Heitorja Villo - Lobosa. V njegovem skladateljskem opusu najdemo vse zvrsti: od opere, baletov, kantat in skladb za klavir do komornih skladb, koncertov in simfoničnih del. Ginastera je na začetku svoje skladateljske poti ustvarjal v tesni povezavi z ljudsko glasbo, po drugi svetovni vojni pa je njegov izraz začel dobivati poteze poglobljene, subjektivne izpovedi. V svojem zadnjem neoekspresionističnem obdobju je ohranil le značilna argentinska ozračja: močne, obsesivne ritme in meditativnost počasnih stavkov.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 11.04.2024 17:15:12

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt