Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 10.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu bila razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot eden najpomembnejših prikazov novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje poimenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta.
Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta.
Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavila zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.

Avtor: Marko Šetinc

Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971) je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, zadnjo z naslovom Niti v sanjah (2022). Od prvenca Dve zimi (1999) je Čučnik zavezan osebni poeziji, katere jezik običajno temelji na semantični in zvočni podobi. Gre pa hkrati za poezijo, ki je na sledi tega, kar se neprenehoma dogaja, kar je tukaj, pred nami, kjer sta Delo in dom (2007). Tak je naslov pete Čučnikove zbirke, iz nje pa je tudi pesem Slabo vreme, ki jo interpretira pesnik sam.

Avtor: Ars

Pred 150. leti, 15. aprila leta 1874, je bila v galeriji na Boulevard des Capucines v Parizu razstava slikarjev, ki se je v zgodovino zapisala kot ena najpomembnejših manifestacij novega umetniškega sloga. Kmalu po odprtju razstave je umetnosti kritik Louis Leroy to gibanje imenoval impresionizem, neposredni povod za to poimenovanje pa je bila slika Impresija, vzhajajoče sonce Clauda Moneta.
Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Opus Ljubice Marič ima pomemben položaj v zgodovini srbske glasbe, pa ne le zaradi umetniške vrednosti, temveč tudi zaradi močnega vpliva na številne mlade skladatelje. Skladateljica v številnih delih uporablja značilnosti tako srbske ljudske kot tudi srbske cerkvene glasbe. Ljubica Marič se je namreč po koncu druge svetovne vojne vedno bolj ukvarjala z glasbeno tradicijo svojega naroda in jo odkrivala. Vedno bolj je kazala naklonjenost baročni glasbi, pa tudi glasbi Bartoka in Stravinskega.

Avtor: Ivana Čemažar

11:00
Poročila

Kako pomemben je sočlovek za to, da se začnemo odpirati svetu ali samemu sebi? Kdo sodi v našo najožjo skupnost? Je ta skupnost vedno tudi naša primarna družina? Kako nas določa naš družbeni spol? Kako in koliko o tem sploh razmišljamo? Maša Ogrizek, uveljavljena mladinska pisateljica, je teme, ki jih odpirajo ta vprašanja, občuteno povezala v razgiban, večplasten roman Gospodična z monstero, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Delo nagovarja tudi odrasle, čeprav je morda pisano predvsem za mlade bralce. Z Mašo Ogrizek pa ne razmišljamo le o njem, temveč tudi o drugih temah, ki jo kot posameznico in ustvarjalko vznemirjajo.

Avtor: Tina Kozin

11:55
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Simfonični orkester RTV Slovenija bo zaigral skladbe Gabriela Fauréja, Antona Lajovca, Stanka Premrla in Egila Hovlanda.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta En Shaa. Šef dirigent orkestra je postal leta 2006, vodil ga je do septembra 2018, ko je z njim izvedel prvi koncert sezone 2018/2019. V ciklu Kromatika je z orkestrom izvedel nadvse uspešne koncertne sporede, pogosto predstavljal sodobne skladbe in prve izvedbe novih del slovenskih skladateljev. Poleg vodenja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je tudi gostujoči dirigent Kitajskega nacionalnega simfoničnega orkestra, hkrati pa redno gostuje pri ameriških in kanadskih orkestrih. Pod taktirko En Shaa boste poslušali suito za orkester Pelleas in Melissanda, op. 80, Gabriela Fauréja, simfonično pesnitev Pesem jeseni Antona Lajovca, Štiri pastorale Stanka Premrla in Koncert za tri trobente in godala Egila Hovlanda. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. aprila ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Igra se osredotoči na dialog med humanitarnim prostovoljcem iz Kanade in južnoafriškim vojakom teritorialnega sestava, ki Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem pogovoru avtorju uspe razkriti absurdnost razmerja med razvitim, s kapitalom nakopičenim Zahodom, ter najrevnejšimi deli sveta, kjer domačini ob nemoči proti velikim korporacijam pravico vzamejo v svoje roke.

Kratko radijsko igro posvečamo Sašu Tabakoviću, prejemniku nagrade »Duša Počkaj« za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

Režiserka: Špela Kravogel
Prevajalka: Silvana Orel Kos
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Sonja Strenar

Charles – Saša Tabaković
Vojak – Aljaž Jovanović

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

Avtor: Kaja Novosel

14:00
Poročila

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Avtor: Liana Buršič

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Pred kratkim je založba Goriška Mohorjeva predstavila italijansko-slovenski izbor pesmi Iga Grudna z naslovom Sanje o svobodi. V Mestni galeriji Nova Gorica je od 15. marca odprta študijska razstava v okviru projekta Refleksije sodobne vizualne umetnosti. Javljamo se tudi iz Bolgone, kjer so odprli 61. Mednarodni sejem knjig za otroke in mladino, na njem je Slovenija častna gostja. Nekaj besed namenjamo razstavi Od korzeta do žaketa v Mestnem muzeju Ljubljana, v Zagrebu pa si lahko v soorganizaciji Društva likovnih umetnikov Ljubljana ogledate skupno razstavo Tekst kot objekt slovenskih in hrvaških avtorjev. Znan je tudi ožji izbor literarnih del, ki se potegujejo za bookerjevo nagrado 2024. Vabljeni k poslušanju.

Avtor: Ana Lorger

Dela pesnika, od čigar rojstva letos mineva 120 let, v glavnem delimo v dve skupini: v prvo so uvrščene pesmi, ki jih zaznamuje čustveno impresivna lirika in se opira na tradicijo moderne, v drugo spadajo pesmi, katerih vsebina je povezana z bojem za socialne, kulturne in duhovne vrednote, z obsodbo sodobnega načina življenja in s krikom po novem človeku. Navdihnila so studi skladatelje Bredo Šček, Marjana Kozino, Alojza Ajdiča in Rada Simonitija.

Avtor: Polona Gantar

Tokrat izpostavljamo koncert orkestra Slovenske filharmonije za abonma Same mogočne skladbe in Mladinski pevski festival v Celju, ki sta zaznamovala glasbeno dogajanje pretekli teden. Napovedujemo Janus festival, ki bo ta konec tedna potekal v Celju in poročamo o koncertu, ki so ga ob obletnici Tartinijevega rojstva pripravili v Piranu. V Gradcu smo si ogledali opereto Venera v svili.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Razvoj umetniške glasbe je podoben jesenskemu, oktobrskemu vetru. Včasih zapiha sunkovito, močno, včasih bolj blago. Malo kdaj se umakne, redko kdaj se skrije za visokimi drevesi. Majhna drevesa se močno nagibajo. Če je veter močan se majhna, šibka drevesa upognejo, tudi zlomijo. Tako je v naravi. Rad opazujem naravo, zdaj čedalje rajši. Ko bom odšel, bom najbolj pogrešal naravo – in ljudi. Saj smo del narave. In tudi umetnost je del narave, še posebej glasba. Tudi akustika in vsa zvočna pokrajina sta del narave.

Avtor: Pavel Mihelčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:19
Poigra

Na sporedu je še ena izmed oddaj v kateri bomo predstavili nekaj izvajalcev in tudi zmagovalcev Festivala slovenskega šansona iz leta 2009, 2011 ter 2013.
Zazvenelo bo šest skladb.

Avtor: Alma Kužel

V drugi oddaji s poslušanjem in komentiranjem skladb z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2023 začenjamo z izborom iz splošne kategorije. Pet skladb bo ocenjeval glasbeni publicist, kritik in radijec Luka T. Zagoričnik.

Izbor skladb:
Angélica Castelló: Star Washers (Avstrija)
Axel Retif: Taos (Mehika)
Teoniki Rożynek: shift (Poljska)
Inés Badalo: Arkhé (Portugalska)
Sander Saarmets: and the sky turned yellow (Estonija)
Mioko Yokoyama: Talking Metals, Talking Drums (Finska)

Avtor: Primož Trdan

22:00
Poročila

Poslušamo eno samo skladbo, obsežno kompozicijo berlinskega improvizacijskega Splitter Orchestra z njegove prihajajoče plošče Hyperdelia.

Avtor: Primož Trdan

Avtor pesniške trilogije o avtobiografiji nezavednega v zbirki Psyops (izdala Litera, 2022) namenja veliko vlogo tudi bralcu oziroma poslušalcu pesmi, saj izrecno piše: "Soditi o tej zbirki torej pomeni soditi zavest, ki jo bere, in o učinkih, ki jih sproža tvoj organizem tebi ..." To seveda velja tudi za izbrano pesem.

Urednik oddaje Vlado Motnikar,
igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Mirta Berlan.
Režiser: Klemen Markovčič.

Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 10.04.2024 14:50:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt