Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

V novi dan z glasbo Glucka, Sebastiana Bacha, Telemanna, Kalivode, Mozarta, Haydna, Dopperja, Blissa in Čajkovskega.

Avtor: Dejan Juravić

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnik, pisatelj in dramatik Franjo Frančič se je v zadnjih desetletjih uveljavil s prepoznavno pisavo in z dolgo vrsto knjig in knjižic. V pesmi V agoniji natančno povzema bistvo svoje življenjske in umetniške poti.

Interpret Aleš Valič.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Zborovski panoptikum namenjamo predstavitvi posnetkov s koncerta Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je bil izveden teden dni po letošnjem 8. marcu, v petek, 15. marca, na sedmem dogodku koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo. Koncert je umetniški vodja sestava Marko Vatovec poimenoval Kakor lilija med trnjem in nanj uvrstil izključno dela skladateljic različnih zgodovinskih obdobij.

Avtor: Tisa Mrhar

Kipar in večmedijski umetnik Damijan Krácina je v slovenskem in tudi mednarodnem likovnem prostoru dejaven že tri desetletja. Pred kratkim se je v Galeriji Božidarja Jakca – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki predstavil z razstavo Napačna ladja, kjer je prikazal celostno prostorsko delo, sestavljeno iz novih in starejših del. V središču njegovega zanimanja je evolucija, pogosto upodablja hibridna, iz človeka in živali, pa tudi iz rastlin sestavljena futuristična bitja. O njegovi ustvarjalni poti se je v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom z umetnikom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden

Avtor: Ars

Sveta Lucija je otok v Malih Antilih, prištevajo jo v skupino privetrnih otokov. Uradno je samostojna država, vendar je zaradi kolonialne preteklosti še vedno močno povezana z Veliko Britanijo. Njeno kulturo zaznamujejo francoski, angleški in afriški elementi, prav tako jezik, ki ga govorijo kreoli. Del te zanimive mešanice tokrat spoznavamo skozi glasbo tega karibskega otoka.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

V Bologni odpirajo knjižni sejem, kjer bo Slovenija častna gostja. Z veliko razstavo bo predstavila 44 ilustratork in ilustratorjev, med njimi jih bo 12 še posebej izpostavljenih, v celotnem katalogu pa jih je zbranih 59. V Novi Gorici so odprli prenovljeni Rafutski park, edini eksotični park v Sloveniji, ki je obe Gorici povezal z zelenim koridorjem. Park je predviden tudi kot eno osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture 2025. Govor bo tudi o letošnji prejemnici Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, akademski slikarki Idi Brišnik Remec in prejemnikih Glazerjevih listin za posamezne dosežke. V Sloveniji je gostovala severnomakedonska pisateljica Rumena Bužarovska, v Aksiomi pa so odprli razstavo Enozvezdične ocene – vodeni ogled, ki je nastala v okviru serije Taktike in praksa.

Avtor: Tina Poglajen

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Potem ko je pred leti predstavljala dokumentarni portret svoje matere, profesorice in članice srbskega protestnega gibanja proti Miloševiću Odpor, se je režiserka Mila Turajlić znova mudila v Ljubljani. Tokrat je predstavljala svoj novi dokumentarni film o gibanju neuvrščenih, kot ga je na filmske trakove ujel snemalec Stevan Labudović, ki je s kamero spremljal potovanja jugoslovanskega predsednika Tita po svetu.

Z novinarjem Urbanom Tarmanom se je Mila Turajlić pogovarjala o filmu, v katerem prikazuje ustanovni kongres neuvrščenih leta 1961, v svojem drugem delu, ki ga na festival nismo videli, pa sodelovanje omenjenega filmskega snemalca pri alžirski osamosvojitveni vojni v desetletju pred tem. Jugoslavija je namreč, kot je povedala režiserka, članica ameriške filmske akademije, brez posebnega pogojevanja zagotavljala tehnično pomoč Alžiriji pri dokumentiranju njihovega osvobodilnega gibanja izpod francoske kolonialne vladavine.

Obsežno filmsko gradivo, ki so ga sodelavci Filmskih novosti ustvarili v desetletjih, ko je v blokovski delitvi sveta gibanje neuvrščenih doseglo svoj vrhunec, ostaja slabo raziskano: trakovi v beograjskem arhivu niso ne digitalizirani ne katalogizirani; pravzaprav ni jasno niti, kdo je njihov lastnik.

Avtor: Urban Tarman

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

29-letna nemška pianistka Elisabeth Brauß je vzhajajoča zvezda svetovnega pianizma, je tudi nekdanja varovanka programa »Nova generacija umetnikov« 3. radijskega programa BBC. Predvajamo posnetke z njenega klavirskega recitala, ki je bil 11. marca letos v dvorani Wigmore v Londonu. Elisabeth Brauß je tam v sklopu cikla "The Lunchtime Concerts" izvedla izbor osmih iz niza Desetih klavirskih skladb, op. 12, Evokacijo iz Iberije – uvodno skladbo 1. zvezka klavirskih skladb Isaaca Albéniza ter Klavirsko sonato št. 18 v Es-duru, op. 31, št. 3 z vzdevkom 'Lov' Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Mihael Kozjek

Mlada pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo njej lastni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, je zaznamovan s posledicami preteklosti in nejasno prihodnostjo. Objavljamo odlomek iz tega kratkega družbenega romana, v katerem nastopi več likov in ki celostno zajame romaneskno atmosfero.

Interpretka Saša Mihelčič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka: 2024.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Samo ljubezen lahko zmehča kruto naravo ledeno hladne princese.

Turandot je Puccinijeva zadnja opera, ki mu je, kot vemo, ni uspelo dokončati. Leta 1920 je začel iskati zgodbo za novo delo. Dobival je številne predloge, a ko mu je Renato Simoni – dolgoletni gledališki kritik pri časopisu Corriere della sera – predlagal Turandotte, gledališko igro beneškega dramatika Carla Gozzija iz 18. stoletja, se je v hipu odločil, da bo to zgodba njegove naslednje opere. Svetovna praizvedba je bila 25. aprila 1926 v milanski Scali, prva uprizoritev v Dunajski državni operi pa le pol leta pozneje. Nato so jo premierno uprizorili še štirikrat (1948, 1961, 1983 in 2016), zadnja, šesta premiera je bila decembra lani. Dirigent je bil Marco Armiliato. Gre za ekskluziven posnetek nove produkcije te Puccinijeve opere v režiji Clausa Gutha. Razloga sta dva. Prvi je, da sta Asmik Grigorian in Jonas Kaufmann debitirala v vlogah Turandot in Kalafa, drugi pa, da bomo poslušali redkeje izvajano Alfanovo izvirno različico finala opere, in ne drugo. Pojejo še: Kristina Mhitarjan (Liù), Dan Paul Dumitrescu (Timur), Martin Hässler (Ping), Norbert Ernst (Pang), Hiróši Ámako (Pong), Jörg Schneider (Cesar) in Atila Mokuš (Mandarin).

Avtor: Dejan Juravić

Pred kratkim je v 94. letu starosti umrl ameriški postmodernistični pisatelj John Barth. Avtor dvajsetih knjig je v svojo književnost uvajal nove, inovativne literarne pristope. Njegovi romani so kompleksni in polni humorja, v njih pa je med drugim tematiziral umetnost pisanja. Zaposlovala ga je tudi literarna teorija. V slovenščini lahko beremo njegov roman Trgovec s tobakom.

Prevajalca Izar Lunaček, Julija Potrč,
interpret Matija Rozman,
režiser Jože Valentič,
tonski mojster Andrej Kocan,
urednika oddaje Marko Golja, Ana Rozman,
leto nastanka 2011.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin