Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 5.4.2024

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Z obletnicami začenjamo današnji dan, spomnili se bomo treh skladateljev in dirigenta.

LOUIS SPOHR: FANTAZIJA V C-MOLU, OP. 35, ZA HARFO SOLO
Harfa: MOJCA ZLOBKO

ALBERT ROUSSEL: SIMFONIJA ŠT. 4 V A-DURU, OP. 53
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: ERNEST BOUR

OLDŘICH FLOSMAN: ZBOJNICKA SONATINA
Klarinet: JOŽE KOTAR, klavir: VELISLAVA PALAČOROVA

BEDŘICH SMETANA: VYŠEHRAD
BERLINSKA FILHARMONIJA, dirigent: HERBERT VON KARAJAN

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

LJUDSKA / JAKOB JEŽ: IGRAJ KOLCE
LJUDSKA / NATAŠA KOCJANČIČ: SPEIVAJ NAMA, KATICA
Vokal: MATIC PONIKVAR, MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR VETER LJUBLJANA, zborovodja: TEREZA PODLOGAR

KAROL PAHOR: KONCERTNE ETUDE ZA KLAVIR IN VELIKI ORKESTER (TRI ISTRSKE PREDIGRE)
Klavir: PRIMOŽ LORENZ, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: MARKO MUNIH

LOWELL LIEBERMANN: SONATA ZA FLAVTO IN KITARO, OP. 25
Flavta: MELANIJA PINTAR, kitara: NEJC KUHAR

Avtor: Vesna Volk

5. aprila bi slovenski dramski igralec Jurij Souček praznoval 95 let. Umrl je januarja letos; ob njegovi obletnici smo izbrali eno njegovih mojstrskih interpretacij. Kaj vse je torej treba vedeti na življenjski poti v pesniški viziji Lojzeta Krakarja?

Interpretira Jurij Souček.
Produkcija 2003.

Avtor: Ars

Beethovnova Simfonija št. 2 v D-duru, op. 36 je nastala v letih 1801 in 1802 (kot tudi vse preostale skladbe na sporedu), krstno pa je bila izvedena 5. aprila 1803.

LUDWIG VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT. 2 V D-DURU, OP. 36
Orkester: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: UROŠ LAJOVIC

JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KLAVIRSKI KVINTET V ES-MOLU, OP. 87
Ansambel ATALANTA FUGIENS: violina: ALESSANDRO MOCCIA, viola: JEAN PHILIPPE VASSEUR, violončelo: GIUSEPPINA RUNZA, kontrabas: VANNI MORETTO, klavir: ALESSANDRO COMMELLATO

FRANZ KROMMER: KONCERT ZA 2 KLARINETA V ES-DURU, OP. 35
Klarinet: THOMAS FRIEDLI in ANTONY PAY, ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: ANTONY PAY

JOHN FIELD: SONATA V ES-DURU, ŠT.1, OP.1
Klavir: RICHARD BURNETT

IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KONCERTANTNA SIMFONIJA ŠT. 5 V F-DURU
Fagot: KLAUS THUNEMANN, rog: ZDENĚK TYLŠAR, SLOVAŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: BOHDAN WARCHAL

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

Življenjska in umetniška pot Eduarda Tubina se je začela v Estoniji na zahodni obali Čudskega jezera s piskanjem prašičem na paši, končala pa v Stockholmu. Tam se je pol življenja v prostovoljnemu izgnanstvu preživljal kot skromen uradnik v knjižnici Drottningholmskega glasbenega gledališča, kjer je uredil celotno zakladnico švedske baročne glasbe. Osma simfonija sodi med Tubinove najboljše in je bila prva po drugi svetovni vojni, za katero so prvo izvedbo pripravili v njegovi domovini.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Za nami je mesec marec, ko se srbska in mednarodna javnost spominjata vrste dogodkov, ki so zaznamovali bližnjo zgodovino Srbije, zahodnega Balkana in Evrope. Minilo je 25 let od Natovega posredovanja proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, pa 21 let od atentata na demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića. Del srbske javnosti se vsakega 11. marca spomni tudi na smrt Slobodana Miloševića v celici haaškega pripora. Kaj je danes ostalo od sprememb, ki so sledile tem dogodkom? Kje so danes tisti, ki so petega oktobra leta 2000 strmoglavili Miloševičev režim? O tem se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom Srbije in aktivnim udeležencem takratnih dogodkov Borisom Tadićem.

Avtor: Marjan Vešligaj

V ustvarjalnem opusu Tomaža Habeta ima vokalna glasba posebno mesto. Njegov opus otroških pesmi s klavirsko ali orkestrsko spremljavo je zelo obsežen. Nekatere so namenjene predšolskim otrokom, druge otrokom prve triade osnovne šole, veliko pa je tudi zahtevnejših in primernih za tekmovanja. Štiriindvajset pesmi na besedila več slovenskih pesnikov je za zgoščenko Kamenček na kamenček pod vodstvom Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Poslušamo drugi del skladateljičine opere, ki na večplasten način pripoveduje o izkušnji človeka z demenco in o njegovih bližnjih.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

Ali je filmskim snemalcem pri nas zagotovljena socialna varnost in kontinuirano ustvarjanje – in s tem kakovostna filmska produkcija? O tem mojster svojega posla Darko Herič. Sledi kritiško ovrednotenje novosti v kinu: četrtega nadaljevanja Kung Fu Pande, drame Radikal o nekonvencionalnem in navdihujočem mehiškem učitelju ter akcijskega filma Monkey Man, ki ga napovedujejo kot »brutalni film maščevanja«.

Avtor: Urban Tarman

V tokratni oddaji se bomo posvetili glasbi iz filma Trouble man – kriminalnega trilerja iz leta 1972 režiserja Ivana Dixona. Glavni lik v filmu je zasebni detektiv "gospod T.", igra ga Robert Hooks, ki je nagnjen k temu, da jemlje pravico v svoje roke. Za glasbo je poskrbel Marvin Gaye, ameriški pevec in avtor besedil, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prispeval k oblikovanju zvoka motown. Gaye je v skladbe za film Trouble man dodajal tudi glasovne vložke, ki jih je odpel sam, podpisal se je pod vse aranžmaje in se izkazal v vlogi dirigenta. Marvin Gaye je večino glasbe posnel sam: poleg glasovne linije je odigral še bobne, razne klaviature, sintetizatorje in klasični klavir, takoj za njim je Trevor Lawrence, ki je prispeval večino linij na altovskem, tenorskem in baritonskem saksofonu. Pri celotnem projektu pa je sodelovalo še veliko glasbenikov, saj je k sodelovanju povabil tudi nekatere člane iz skupine Funk Brothers in glasbenike iz skupine Hamiltona Bohannona.

Avtor: Alma Kužel

Bil je pionir bossa nove, glasbenega sloga, ki je na začetku 60-ih let obnorel svet. Skupaj z Joaom Gilbertom in morda še kom je postavil ritmične, melodične in harmonske temelje za žanr, ki je zagotovo eden najpopularnejših v zgodovini glasbe.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Z načrtovanjem materialov na atomski ravni se lahko ustvari prav posebne, nove lastnosti, ki jih do zdaj nismo poznali. To je danes osnova za načrtovanje številnih tehnologij prihodnosti. Od denimo najrazličnejših t. i. zelenih tehnologij, ki so potrebne za prehod v nizkoogljično družbo, kot tudi za elektroniko prihodnosti, kot so denimo čipi prihodnje generacije. O novih materialih, ki jih razvijajo, njihovih zanimivih potencialnih aplikacijah ter o širših pogojih, ki so potrebni, da lahko žanjemo koristi novih spoznanj in možnosti, ki jih odpirajo, je v Podobah znanja predstavil vodja Odseka za razvoj sodobnih materialov na Institutu Jožef Stefan izr. prof. dr. Matjaž Spreitzer.

Avtor: Nina Slaček

Zadnji koncert na Bienalu barcelonskega kvarteta, ki je bil 6.julija lane, je bil posvečen največjemu delu v kontrapunktu, in sicer »Umetnosti fuge« Johanna Sebastiana Bacha. Delo, ki je izšlo leta 1751, leto dni po skladateljevi smrti, sestoji iz štirinajstih fug – zadnja je nedokončana – in štirih kanonov, v katerih je Bach dosledno uporabil široko paleto kontrapunktičnih tehnik.

Avtor: Alma Kužel

V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled razstava Medprostori, do zdaj najobsežnejša razstava likovnih in videodel Roberta Černelča, ki deluje na področjih slikarstva, videa, filma, scenografije in scenaristike, poleg tega kot pedagog na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri smeri Video, animacija in novi mediji. V delih, razstavljenih tokrat, se prvenstveno ukvarja s problematiko sodobne percepcije podob, pred kratkim pa smo si lahko v kinih ogledali njegov celovečerni prvenec Ptičar.

Avtor: Tesa Drev Juh

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretka: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:19
Poigra

Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.

Avtor: Anuša Volovšek

22:00
Poročila

Začenjamo s trobentami in pavkami: z Mašo italijanskega skladatelja Angela Ragazzija, vrsto let violinista v dunajski dvorni kapeli. Na njegovi Missi tertii Cárolus Sextus se je skoraj tri stoletja nabiral prah, leta 2018 pa sta ga odpihnila orkester Les Passions de l'Âme in Vokalni ansambel larynx.
Za uvod v slovesno mašo zveni Serenada v C-duru Johanna Josepha Fuxa, Ragazzijevega učitelja in dunajskega dvornega kapelnika,
za sklep pa Te Deum Fuxovega namestnika Antonia Caldáre.

Avtor: Brigita Rovšek

Četrtega aprila je minilo sto deset let, odkar se je rodila Marguerite Duras, pisateljica, tudi scenaristka in avtorica dramskih besedil, ena najbolj branih sodobnih francoskih avtoric. Sprva je pisala realistične, po večini avtobiografske romane, nato je precej eksperimentirala, z zadnjimi nekaj besedili pa se je uvrstila med pisatelje novega romana. Zgodba Pisati je prva od petih zgodb z istoimenskim naslovom. Porodila se je ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem Marguerite Duras razmišlja o pisanju in samoti, ki spremlja nastajanje njenih del. Roman Zamaknjenost Lol V. Stein, o katerem govori v besedilu Pisati, imamo tudi v slovenskem prevodu. Odlomek je prevedla Tadeja Šergaán.

Iinterpretka Štefka Drolc,
režija Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 1998.

Avtor: Ars

V nocojšnji oddaji bomo poslušali glasbo Aleša Rendle, ki se bo v nedeljo, 7. aprila, predstavil s svojim novim kvintetom na koncertu v Cukrarni v okviru cikla Jazz ars All Stars v organizaciji našega radia. Pridružili se mu bodo Aljoša Kavčič pri klavirju, Jošt Lampret na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu. Jazzovski veteran, bobnar in skladatelj Aleš Rendla je izjemno tehnično podkovan, vrhunsko izobražen in vešč raznovrstnih žanrov in slogov, skratka je celovita glasbena osebnost. Na slovenski glasbeni sceni je prisoten že kar nekaj desetletij. Igral je v nekaterih ključnih jazzovskih zasedbah – Begnagrad, Quatebriga in Fake Orchestra, je tudi član Big Banda RTV Slovenija in profesor na jazzovskem oddelku Konservatorija za glasbo v Ljubljani.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 05.04.2024 11:45:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt