Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 3.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Grške Moire, rimske Parke, so bile boginje usode, hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je ob smrtni uri prerezala. Leta 1799 jih je Friedrich Hölderlin v treh zvenečih alkajskih kiticah prosil, naj mu bo dano, da izpolni svoje umetniško poslanstvo in postane pesniški glasnik svoje dobe.

Prevajalec Matej Venier,
interpret Aleš Valič.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni v nedeljo, 7. aprila, ob 20.00, se bomo v Jazzovski jutranjici v živo pogovarjali z vodjo kvinteta, bobnarjem Alešem Rendlo. Rendla je eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza. Bil je član zasedb Begnagrad in Quatebriga, danes je bobnar Big Banda RTV Slovenija. Za koncertni cikel Jazz Ars All Stars je pripravil nov program z novo zasedbo. O tem in še čem v Jazzovski jutranjici.

Avtor: Hugo Šekoranja

10:00
Poročila

Umetniška in življenjska zgodba Eduarda Tubina se zrcali v nizu desetih simfonij, enega najtehtnejših tovrstnih opusov v prejšnjem stoletju. Tretjo simfonijo je ustvaril leta 1940. Dirigent Olaav Roots je delo označil s temi besedami: "Obup, trdovratnost in sovraštvo, ki so prevzeli ljudstvo, ki je hrepenelo po izgubljeni neodvisnosti, so našli svoj glasbehi izraz v Tubinovi Tretji simfoniji. Ta raste kot strastna himna, ki je močan izraz samozavesti in notranje moči ter hkrati junaški poziv k pravičnosti. Sporočilo je bilo poslušalstvu v hipu jasno in glasbo je nagradilo z navdušenim odobravanjem!"

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Od začetka izraelskega napada na Gazo oktobra lani so palestinski literarni avtorji in avtorice med najbolj vidnimi javnimi glasovi, ki opozarjajo na grozodejstva, ki smo jim priča v Gazi in v Palestini širše. Toda zgodovina se ni začela lani oktobra. Za večino Palestincev in Palestink so namreč razseljenost, vojne in okupacija nekaj, kar jih spremlja vse življenje. Z gostjami, prevajalkami, ki so tako ali drugače prišle v stik s palestinsko pisano besedo – Lili Potpara, Zarjo Vršič, Katjo Zakrajšek in Barbaro Skubic premišljujemo, na kakšne načine se palestinska izkušnja razkriva v delih palestinskih literarnih avtorjev in avtoric: Susan Abulhawe, Mosaba Abu Tohe, Ghassana Zaqtana, Mohameda Abdula Monema, Sonie Nimr in drugih.

Avtor: Petra Meterc

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Simfonični orkester RTV Slovenija bo zaigral skladbe Honeggerja, Glièra, Šivica in Škerjanca.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Davida de Villiersa. Šef dirigent orkestra je bil med letoma 2003 in 2006 in je z njim posnel in javno izvedel vrsto slovenskih glasbenih del. Pod de Villiersovo taktirko bomo poslušali Komorni koncert za flavto, angleški rog in orkester Arthurja Honeggerja, 2. in 3. stavek Koncerta za harfo in orkester v Es-duru, op. 76, Reinholda Glièra, 1. stavek Koncerta za violončelo in orkester Pavla Šivica in Štiri ditirambične skladbe za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 4. aprila, ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Spretno spletena zgodba s srečnim koncem izrisuje nasilneža in njegov poskus ropa.

Kratko radijsko igro posvečamo igralki in dramatičarki Dragi Potočnjak, prejemnici stanovske nagrade »Polde Bibič« za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Draga Potočnjak je nagrado prejela za neusahljivo soustvarjanje slovenske gledališke literarne krajine in dramski opus.

Režiser: Diego de Brea
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek

Rajko – Miha Arh
Eva – Barbara Žefran
Peter – Niko Logar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1999.

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra

Avtor: Polona Kovačič

14:00
Poročila

»Seveda, to je vprašanje, ki ga zelo velikokrat slišimo. Kaj je najboljši dokaz, da je imel Darwin prav? Dokažite, da evolucijska teorija drži,« pravi predavatelj za evolucijo in zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani prof. dr. Peter Trontelj. Za oddajo Glasovi svetov je pojasnil nekatera naključno izbrana spoznanja in dejstva, mite ter tudi zmote o evoluciji. Čeprav od prvega izida prelomne Darwinove knjige O izvoru vrst letos mineva 165 let, je namreč razmišljanj in vprašanj za evolucijsko biologijo kvečjemu vedno več in ne manj. Pripravil Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V ljubljanski Aksiomi odpirajo razstavo z naslovom Enozvezdične ocene – vodeni ogled, s katero Selena Savić, Gordan Savičić in !Mediengruppe Bitnik raziskujejo, kako sistemi ocenjevanja oblikujejo dojemanje in izkustvo nekega kraja. Razstava je del programa Taktike&Praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki, ki se sprašuje, kako je z dvoumno naravo podatkov moč vplivati na dogajanje v resničnem svetu.
Celje pa gosti 35. Mladinski pevski festival. Na uvodnem koncertu se bo predstavilo pet zborov, v revijalnem delu festivala šest, na državnem tekmovanju pa bo tekmovalo 13 mladinskih pevskih zborov iz vse Slovenije.

Avtor: Tina Poglajen

Nedavno je minilo 120 let od rojstva Srečka Kosovela, pesnika, čigar pesmi bodo vedno aktualne. Velja za enega največjih srednjeevropskih modernističnih pesnikov, označujejo ga za impresionističnega pesnika domačega Krasa, za političnega pesnika, ki se je upiral prisilni italijanizaciji slovenskih ozemelj, priključenih Italiji, za ekspresionista, dadaista, satirika, avantgardista, konstruktivista in še bi lahko naštevali. Vsekakor danes velja za slovensko pesniško ikono, njegove pesmi pa so pritegnile tudi mnoge skladatelje.

Avtor: Polona Gantar

ter godalni kvartet Ébène in cikel Carpe artem v Mariboru
Bili smo tudi na festivalu Piccolo opera, ki so mu letos dali naslov Opere na meji in je nastal v sodelovanju z GO! 2025 ter sklepnem koncertu 53. Temsiga – tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Ob koncuu vas bomo povabili še na Mladinski pevski festival Celje 2024.

Avtor: Dejan Juravić

V enajsti oddaji iz cikla »Ustvarjanje, tisočletni izziv« pod naslovom »Petstoletna variacijska sled«, avtor oddaje je prof. Pavel Mihelčič, bomo predvajali: Pavano za umrlo kraljično Mauricea Ravela, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Claudio Abbado, Suito št. 2 v d-molu za violončelo solo Johanna Sebastiana Bacha – na violončelo bo igral Mischa Maisky in Drugo suito za godala Marijana Lipovška – igrala bodo godala Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Sama Hubada. Ustvarjalnost in lepota sta med seboj povezani in odvisni. Iščeta se, ko se najdeta, se zgodi umetnina.

Avtor: Pavel Mihelčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:16
Poigra

Violinistka in kitarist, oba pevca, ona avtorica besedil, on aranžer, skupaj sestavljata duo Zajtrk. Zanimiva glasbenika, ki sta v svoji glasbi zelo iskrena, kako, bomo tokrat slišali na potovanju po njunem drugem albumu.

Avtor: Alma Kužel

Začenjamo cikel oddaj Rostrum – ostro uho s poslušanjem, komentiranjem in ocenjevanjem del z mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2023. V uvodu je pred nami izbor v kategoriji mladih skladateljev z lanske tribune v Haagu, ki ga bo v studiu komentiral gost, skladatelj Matej Bonin.

Izbor skladb:
Matic Romih: The Card Players (Slovenija)
Predrag Radisavljević: Schizophrenia (Srbija)
Rick van Veldhuizen: mais le corps taché d'ombres (Nizozemska)
Marta Domingues: Aspen Tree (Portugalska)
Andreas Gundersen: Badjel, for sinfonietta (Norveška)
Anna-Margret Noorhani: METRO 8 (Estonija)
Matthew Lam: In Extremis (Hong Kong)

Avtor: Primož Trdan

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije … zvočni eksperiment … improvizirana glasba in glasni novi jazz.

Avtor: Ars

Ada Škerl je ena izmed slovenskih pesnic, ki je javnost žal ne pozna tako kot pesnikov legendarne zbirke Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca. Ti naj bi v času zapovedanega socialističnega realizma znova uvedli intimizem v liriko, čeprav je Ada Škerl knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Po njej so padali udarci "režimskega biča", kot je sama zapisala, ena izmed posledic pa je bilo dejstvo, da je za življenja izvrstna pesnica in prevajalka objavila samo tri pesniške zbirke za odrasle: poleg Sence v srcu še knjigo Obledeli pasteli in Temna tišina.
Deset let po njeni smrti je v zbirki Kondor Mladinske knjige izšla knjiga z naslovom Speči metulji, v njej so zbrane vse njene pesmi, tudi sto pesmi iz zapuščine. Iz velikega dela opusa Ade Škerl smo izbrali nekaj pesmi, ki jih na radijskih valovih jih še nismo slišali.

Igralka Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Koncert slovitega belgijskega kitarista in tria, ki ga vodi basist Matrtin Wind je na festivalu Jazz Baltica junija 2023 posnel Severnonemški radio (NDR).

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 03.04.2024 21:00:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt