Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 1.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja skladba uvodnega dela ponedeljkove praznične Glasbene jutranjice je Missa Christi resurgentis Heinricha Ignaza Franza von Bibra. To dopolnjujejo še koralni preludij Jezus moje veselje Johanna Sebastiana Bacha, Kanon in gigue Johanna Pachelbela in Vivaldijev Concerto grosso v D-duru, RV 562a.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na sporedu so Clementijeve Variacije na staro angeško pesem The Black Joke in uvertura k operi Rossinijevi Seviljski brivec.

Avtor: Mihael Kozjek

Lani je izšla pesniška zbirka Monike Povšič '(Ljubezen ne) diši po nemogočem'. Pesmi so nastajale med letoma 2020 in 2022, torej v času, kot uvodoma zapiše avtorica, ko je svet obstal. Tudi takrat se je, še dodaja, ne glede na vse, izkazalo, da ljubezen ostaja končni odgovor na vprašanje obstoja.

Interpretira Vesna Jevnikar.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Predvajamo Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, imenovan Šala Josepha Haydna, Valček – scherzo za klavir, op. 7 Petra Iljiča Čajkovskega, Sekstet vaških muzikantov oziroma Mozartovo Glasbeno šalo – divertimento za rogova in godala, K 522, klavirsko skladbo v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, simfonično pesnitev Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28 Richarda Straussa, Tri šaljivke za violino, harmoniko in kitaro Tomaža Habeta, Pavliha pripoveduje – intermezzo za fagot in orkester Vinka Vodopivca in Simfonijo št. 2, 'Kosovsko' Redža Mulića.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Eduard Tubin je največji estonski glasbeni ustvarjalec. Rodil se je v majhni ribiški vasici Torila na estonski obali Čudskega jezera 8. junija 1905. Njegov oče je bil ribič in krojač, a hkrati tudi ljubiteljski glasbenik, ki je v vaški godbi igral trobento in pozavno. Oče je svojo ljubezen do glasbe prenesel tudi na otroke, in tako je Eduard že zgodaj spoznal glasbo.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Oddajo na praznični ponedeljek bomo namenili sakralni glasbi enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja Duka Ellingtona v interpretaciji slovenskih glasbenikov. Duke Ellington je v letih od 1965 do 1973, torej do leta pred svojo smrtjo, zložil tri sakralne koncerte za zasedbe, ki so ob osnovnem velikem orkestru vključevale še obširne vokalne sestave. Ljubljanski koncert Ellingtonove sakralne glasbe je odigral Big Band RTV Ljubljana pod dirigentskim vodstvom Dukovega sina Mercerja Ellingtona kot nekakšen preludij 28. mednarodnega ljubljanskega jazzovskega festivala leta 1987. Ta pomembni koncert je navdušil skoraj tisočglavo občinstvo v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, nekaj je bilo tudi naključnih obiskovalcev, ki so se odpravili k maši in tako nehote spoznali veličastno Elllingtonovo glasbo. Spomine na koncert nam bo pripovedoval takratni solist v orkestru in današnji jazzovski urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Ena od značilnosti podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih je neenakomernost njihovih pojavnih oblik. Gre za višanje povprečnih temperatur, ekstreme v padavinah in vetrovih, vendar pa je ne tako redko povzročitelj zlorabe naravnih virov človek, natančneje pohlep. Na primeru izsušitve Aralskega jezera, v pol stoletja se je skrčilo na pet odstotkov nekdanje površine, bo redni profesor za ekologijo celinskih voda z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mihael Jožef Toman povzel zgodbo o tem fenomenu ekološke katastrofe, za katero ne moremo kriviti podnebnih sprememb. Pred dobrim desetletjem se je na povabilo kolegov iz Ruske federacije kot limnolog udeležil raziskovalne ekspedicije na ostankih nekoč 68.000 kvadratnih kilometrov velikega jezera v osrednji Aziji. Sovjetske oblasti so od začetka šestdesetih let speljale namakalne kanale za nova bombažna polja v sicer na pol puščavskem habitatu. Po dobrega pol stoletja so kljub sanacijskim posegom pred desetletjem in poskusom vodne regulacije posledice tu. Zasoljevanje je povzročilo izginotje množice avtohtonega življa v in ob vodi, kolikor je je še ostalo, vendar lahko izsušitev nekoč četrtega največjega sladkovodnega jezera na svetu razumemo kot šolski primer napačne izrabe naravnih virov.

Avtor: Goran Tenze

Francoska skladateljica Henriette Renié je bila tudi odlična harfistka in profesorica harfe.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo pri nas skoraj neznani francoski skladateljici Henriette Renié, ki je ustvarjala ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je leta 1956 v Parizu. Rodila se je prav tako v Parizu, harfo je študirala na pariškem glasbenem konservatoriju pri harfistu Alphonsu Hasselmansu, kompozicijo pa pri Théodorju Duboisu. Že s petnajstimi leti pa je imela prvi zelo uspešen solistični recital. Leta 1887 je kot harfistka prejela prvo nagrado ter nagradi za fugo in kompozicijo. Henriette Renié je napisala številne skladbe za harfo, med katerimi so: koncert za harfo, komorna dela, različne transkripcije za harfo in svetovno znana metoda igranja na harfo. Kljub nežni naravi je bila izvrstna in zelo prodorna harfistka. Pozneje je postala profesorica harfe in je vzgojila vrsto izvrstnih harfistov. Najprej boste slišali Kontemplacijo, ki jo je napisala za harfo solo, potem pa njen obsežni Trio za violino, violončelo in harfo, ki ga je napisala leta 1901 v štirih stavkih kot diplomsko delo na pariškem glasbenem konservatoriju. Predstavili ga bodo: francoski harfist Xavier de Maistre, violinistka Baiba Skride iz Latvije in nemški violončelist Daniel Müller-Schott, ki so marca 2015 nastopili v Unionski dvorani v Mariboru.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu se bomo pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo.

Avtor: Aleksander Čobec

Izbor treh raznovrstnih glasbenih del za pihalne orkestre prinaša suito Čez tri gore, čez tri vode Bojana Adamiča, valček Spomin bratov Avsenik v glasbeni preobleki Vladimirja Mustajbašića in skladbo Bil je mož od foha, ki jo je Milko Lazar posvetil Bojanu Adamiču.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Trinajstega decembra 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije potekal koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Komorni godalni orkester Akademije za glasbo. Zasedba s svojimi koncerti nenehno potrjuje hitro umetniško rast in kaže močan ustvarjalni naboj. Študenti skupaj poustvarjajo nekajkrat na leto pod umetniškim vodstvom Janeza Podleska in samozavestno sprejemajo izzive najzahtevnejše glasbene literature.
Za tokratni koncert je Podlesek izbral dve deli za orkester: Stari plesi in arije, Suita št. 3 Ottorina Respighija in Serenado v C-duru, op. 10 Erna von Dohnányja v priredbi Dmitrija Sitkoveckega.

Avtor: Vesna Volk

Tone Rode: Akordi v mozgu,
Lev Detela: Inštitut za vzporedne vede,
Felix Kucher: Kamnik.

Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Andrej Lutman in Marica Škorjanec Kosterca.

Avtor: Ars

Predvajamo orkestrsko glasbo Stanka Premrla: Simfonietto za simfonični orkester, Divertimento za godala in Suito za godala.
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je aktivno pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novoustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.

Avtor: Marko Šetinc

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:19
Poigra

Prispevek pesnika, pisatelja in prevajalca Vinka Beličiča o pesniku Goriških brd Alojzu Gradniku je bil objavljen leta 1983 v reviji Meddobje, na radiu pa prvič leta 2016.

''Gradniku je bilo že štiriintrideset let, ko je izdal prvo zbirko: Padajoče zvezde. To je bilo leta 1916. V njej je čutiti otožnost in razočaranje, ki so jima poleg erotičnih in pokrajinskih motivov dajala netivo tedanja kruta leta prve svetovne vojne, saj je bila pesnikova ožja domovina Goriška eno najbolj krvavih evropskih bojišč. Vendar je zbudila največji odmev erotična lirika te knjige. ''Večkrat razbrzdano strastna'', ''filozofija brez zvezd'', tako jo je ob izidu označil mladi doktor estetike, duhovnik Izidor Cankar. Pri Gradniku se v obliki vložne pesmi ljubezensko izpoveduje ženska; take zadihane poezije Slovenci do tedaj v svojem jeziku nismo poznali.''

Glasbeni vložki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Rapsodije za godala ali Sijaj sijaj, sončece skladatelja Pavleta Merkuja; simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Uroš Lajovic. Oblikovalec zvoka eseja Vjekoslav Mikez, bralca Maja Moll in Renato Horvat.

Avtor: Andrej Rot

Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati sta na koncertu 24. februarja v Berlinski filharmoniji izvedla Uverturo k operi Roparji razbitin britanske skladateljice Ethel Smyth, Simfonijo št. 3 v Es-duru, "Renska" Roberta Schumanna in Koncert za klavir in orkester z moškim zborom, op. 39 Feruccia Busonija.
Solist je bil pianist Benjamin Grosvenor.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Svojevrstna moraliteta o Jezusu in njegovih učencih apostolih je napisana po motivu vsebinsko nenavadne slovenske ljudske pesmi z nabožno vsebino. Prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov Andrej se je pregrešil zoper zapovedano uboštvo in se za svoj greh spokoril s sežigom na grmadi. Edino, kar od njega ostane v pepelu, je nenavadno srčevje, ki ga Jezus podari mladi krčmarjevi hčeri in s tem naslovnemu junaku podari novo življenje.

Režiser: Marjan Bevk
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Avtor izvirne glasbe: Jani Golob
Zborovodkinja: Urša Lah

Jezus – Tomaž Gubenšek
Sveti Andrej – Zvone Hribar
Sveti Tomaž – Branko Jordan
Sveti Janez – Marko Mandić
Gostilničarka – Maja Šugman
Jerica – Violeta Tomić
Angeli v zraku – Andreja Žugić, Jasna Žitnik, Christina Strojan
Angeli na zemlji – Matija Filipič, Matevž Kajdiž, Uroš Boštjančič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2000.

Avtor: Kaja Novosel

22:45
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Prvi april je dan norcev in kaj bi bilo primerneje, kot da temu dnevu posvetimo najbolj znano delo holandskega renesančnega misleca in humanista Erazma Rotterdamskega. Ta je leta 1508 potoval iz Italije v Anglijo in da ne bi zapravljal časa, je med tem napisal in svojemu prijatelju Thomasu Moru posvetil drobno knjižico z naslovom Hvalnica norosti. Pisanje je zmes satire in filozofije in zajedljiva kritika družbe, v kateri je Erazem Rotterdamski neizprosen do vladarjev, cerkvenih in posvetnih, in do neumnosti, ki spremlja celotno človeško življenje. Neumnost, ki piše Hvalnico v prvi osebi, se v njej pojavi v različnih preoblekah. Izbrali smo nekaj njenih uvodnih misli.

Prevajalec Anton Sovre,
redaktor prevoda Branko Madžarevič,
interpretka Violeta Tomič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje Ingrid Kovač Brus, Matej Juh.
Produkcija 2013.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili nemški klarinetistki in skladateljici Rebecci Trescher. Trenutno je ena najprodornejših mladih jazzovskih glasbenic, ki suvereno vodi različne zasedbe v razponu od dueta do njenega enajstčlanskega orkestra Eleven 11. Posnela je že sedem samostojnih albumov izključno avtorske glasbe.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 30.03.2024 03:40:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt