Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 28.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Pesem Le dan ameriškega pesnika Roberta Blya je prevedla Tina Kozin. Interpretiral jo bo Robert Prebil. Produkcija leta 2019.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Z Balkanskim rekviemom za dva solista, otroški in mešani zbor ter simfonični orkester na poezijo Branka Miljkovića je Rastislav Kambasković (roj. je bil l. 1939, umrl l. 2023) ustvaril kompleksno glasbeno strukturo jasno in logično zastavljenih odsekov ter harmoničnih razmerij med solističnimi, zborovskimi in orkestrskimi parti. Čustvena napetost dela raste iz Miljkovićevega pesniškega sporočila, ki je, čeprav obarvano v temnih tonih, Kambaskoviću vendarle dopuščalo tudi občasne glasbene osvetlitve v obliki preprostih, spevnih trenutkov, v katerih je poudarjen specifični »duh« Balkana.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Thomas Arne je bil eden naplodovitejših in najbolj nadarjenih angleških skladateljev osemnajstega stoletja, a razen redkih izjem so njegova dela danes na splošno slabo znana in malo izvajana. Žal se veliko njegovih najboljših oper in mask ni ohranilo v celoti. Večino so jih natisnili brez zborov, plesov in recitativov in težko je rekonstruirati prepričljive različice, ki bi bile primerne za uprizoritev. Poleg tega so glasbene točke včasih povezovali govorjeni dialogi. Arne se pogosto ni menil za kvaliteto libretov in je več besedil napisal kar sam.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni. Pripravljajo jo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

12:00
Poročila

1.MILIJ ALEKSEJEVIČ BALAKIREV: TAMARA, SIMFONIČNA PESNITEV
Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dirigent: ANTON NANUT


2. CEZAR ANTONOVIČ CUI: ORIENTALE, OP. 50, ŠT. 9
Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC
Klavir: ACI BERTONCELJ


3.SERGEJ PROKOFJEV: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER ŠT.2 V G-MOLU, OP.63

Violina: TOMAŽ LORENZ
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dirigent: SAMO HUBAD

Avtor: Alma Kužel

13:00
Poročila

Med gosti festivala Fabula je bil letos tudi katalonski pesnik in pisatelj Pol Guasch. Ob tem je v slovenščini v prevodu Veronike Rot izšel njegov roman Napalm v srcu. Osrednji temi sta boj za preživetje in ljubezen v postapokaliptičnem svetu. S Polom Guaschem se je o pisanju, o romanu, o literarnem uspehu - pa tudi o tem, kako je pisati v manjšinskem jeziku, pogovarjala Petra Meterc.

Bere Igor Velše,
ton in montaža Mirta Berlan.

Avtor: Petra Meterc

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Iz več razlogov le redko slišimo skladbe, ki so zaradi zgodovinskih in geografskih okoliščin ostale oddaljene ali pa so za današnji okus premalo privlačne, da bi vzbudile zanimanje več glasbenikov, pa tudi poslušalcev. To je glasba, ki je zdržala preizkus časa, a se ob današnjem hitrem gibanju pozornosti in nagnjenju k trenutnim dražljajem največkrat znajde na slepem tiru, na katerem so odložene stvari z izgovorom, da je zanje zmanjkalo časa. Potihoma se zavedamo, da bi te umetnine zahtevale nekaj več naše pozornosti, vendar nismo več pripravljeni žrtvovati udobja že znanega. Tokrat pozornost namenjamo glasbi, ki je, objektivno gledano, pozabljena oziroma neznana širšemu koncertnemu občinstvu. Predstavljamo 12 karakternih etud, op. 2 Adolfa von Henselta v izvedbi Piersa Lanea in Fantazijo v e-molu, op. 77 Antona Rubinsteina v izvedbi Leslija Howarda.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izpostavljamo dve gledališki premieri. V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo na Mali sceni premierno uprizorili dramo Zločin na Kozjem otoku italijanskega dramatika Uga Bettija v režiji Alena Jelena. V glavnih vlogah bodo nastopili Judita Zidar, Julita Kropec, Nataša Tič Ralijan in Gregor Gruden. Na malem odru celjskega gledališča pa drevi predstavljajo novo predstavo za otroke z naslovom To je tekma, v kateri je v ospredju raziskovanje govora in besede.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Simon Kravos je s študijem klavirja začel na tržaški Glasbeni matici, potem pa prek klaviature prešel na kompozicijo, kajti skladati je začel za klavir in preko improvizacije sproti odkrival harmonska pravila. Od leta 2019 študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Dušana Bavdka.
Ob koncu leta 2023 je za svoj skladateljski opus v preteklem šolskem letu prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in s tem tudi vabilo v naš studio. Slišali bomo kako se loteva novih kompozicij, kako poišče naslove za svoje skladbe in ali rad ustvarja glasbo po naročilu, seveda pa nas čaka tudi njegova glasba. Za oddajo je izbral skladbe Zima (Simfonični orkester Alumni in Zoran Bičanin), Melody? (Glasba mladih in Lara Willewaldt) ter Evocatio (kvartet flavt Inuaria).

Avtor: Vesna Volk

Pisateljica in literarna zgodovinarka Alenka Koželj je kot avtorica kratkih zgodb prepričala že leta 2019, ko je objavila pripovedno zbirko Lovilci sanj. Zbirka je bila nominirana za nekaj nagrad, v spominu pa je najverjetneje najbolj ostala zgodba o srečanju, soočenju žrtve z zločincem. Pisateljica je za zahtevno temo našla ustrezno obliko, to sposobnost pa je ponovno dokazala z zgodbami v svoji najnovejši zbirki Solznice. Izviren je že naslov, nato teme, ki jih ubeseduje in razvija pisateljica, pa tudi njena doslednost, da išče in najde izvirne pripovedne rešitve. Zbirka Solznice je izšla pri KUD Apokalipsa s tehtno spremno besedo Sama Krušiča, vsebuje pa osem zgodb. Njene antijunakinje in antijunaki se pogosto znajdejo v zagatni življenjski situaciji, v hudi stiski; pisateljica jih slika z občutkom, s posluhom in prepričljivo, skozi zgodbo ali iz nje pa ne ubira bližnjic. Tudi takrat ne, ko bralec in bralka upata na srečen konec ali vsaj na njegov približek. Več o zgodbah in zbirki Solznice pove pisateljica Alenka Koželj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Plameni, mojstrske pripovedi s sugestivnimi metaforami. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Na nedavnem otvoritvenem koncertu letošnje 14. sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je zazvenel Pasijon po Mateju nemškega mojstra iz 17. stoletja Johanna Sebastianija. Ansambel musica cubicularis je nastopil v dvanajstčlanski zasedbi s petimi pevskimi solisti, dvema violinama, štirimi violami da gamba in orgelskim pozitivom.

Avtor: Domen Marinčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Posvečamo se prvemu delu zvočnega gradiva spletne izdaje Kdo, kdo, kdo so pa to, ki jo je Glasbenonarodopisni institut predstavil na spletni strani Etnofon, posvečena pa je pesemskemu izročilu z Domžalskega. Te kraje je v preteklosti zaznamovala domača obrt, pozneje pa slamnikarstvo, oprto na prevozne poti; to je ponujalo tudi številne možnosti druženja in prenašanja izročila. Tokrat poslušamo pesmi, ki so tako ali drugače povezane z verskim in cerkvenim izročilom.

Avtor: Tomaž Rauch

V dvorani Union v Mariboru so predstavili dve izmed novejših vokalno-instrumentalnih del sodobnih estonskih skladateljev: Prebujenje skladatelja srednje generacije Erkki-Svena Tüüra na latinsko besedilo in pesmi o naravi estonskih pesnikov

Komorni orkester iz Talina je leta 1993 ustanovil dirigent Tõnu Kaljuste kot godalni orkester, ki redno sodeluje z najboljšimi pihalci Estonskega državnega simfoničnega orkestra in Estonske državne opere. Estonski filharmonični komorni zbor pa deluje že od leta 1981; po ustanovitvi ga je 20 let vodil Tõnu Kaljuste in s pevci pripravil repertoar, ki sega od gregorijanskega korala in baroka do najnovejših zborovskih del. Estonski filharmonični komorni zbor in Komorni orkester iz Talina sta konec marca prvič nastopila v Sloveniji in izvedla 4. koncert orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. V dvorani Union so predstavili dve izmed najnovejših vokalno-instrumentalnih del sodobnih estonskih skladateljev: Prebujenje skladatelja srednje generacije Erkki-Svena Tüüra na latinsko besedilo in pesmi o naravi estonskih pesnikov, kot so Juhan Liiv, Ernst Enno, Jaan Kaplinski in Doris Kareva, v drugem delu pa Adamovo tožbo vodilnega ustvarjalca starejše generacije Arva Pärta na besedilo ruskega pravoslavnega meniha sv. Silvana z Atosa. Zbor in orkester je vodil dirigent Risto Joost, ki je študiral petje ter zborovsko in orkestrsko dirigiranje na estonski akademiji za glasbo, izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju in na Kraljevem glasbenem kolidžu v Stockholmu. Od leta 2009 je dirigent Estonske državne opere, od sezone 2011/2012 vodi Nizozemski komorni zbor, od jeseni 2013 pa je šef dirigent Komornega orkestra iz Talina. V odmoru koncerta boste slišali pogovor glasbene urednice Tjaše Krajnc z dirigentom Ristom Joostom o delu estonskih komornih ansamblov, sodobni estonski glasbi in delih, izvedenih na koncertu. V zadnjem delu oddaje bomo predstavili še deli za orkester iz radijskega arhiva in naše glasbene produkcije: Cantus v spomin na Benjamina Brittna in Fratres Arva Pärta.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

V velikonočnih dneh so na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765 uprizarjali znameniti pasijon. Besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšlo v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem ozračju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem.

Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Lektor: Jože Faganel
Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti
Avtor izvirne glasbe: Jani Golob
Snemalec glasbe: Dare Novak

Prolog – Ivan Rupnik
Angel z mečem – Zvone Hribar
Hudič – Boris Cavazza
Eva – Nataša Ralijan
Adam – Robert Waltl
Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar
Smrt – Štefka Drolc
Kristus – Boris Ostan
Judež – Jurij Souček
Pilat – Polde Bibič
Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala
Kristus, ki poje – Karel Jerič
Hieronim – Jaka Jeraša
Veronika – Polona Vetrih
Žalostna mati Marija – Milena Zupančič
Magdalena – Maja Končar

Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan, Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih.

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa je bila montirana februarja 1997.

Avtor: Klemen Markovčič

22:50
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Na današnji veliki četrtek, ko se krščanski svet spominja Jezusove zadnje večerje, smo pripravili poetična besedila kristjanov iz prvih stoletij po Kristusu, kot so Avguštin, Pavlin Oglejski, Pavlin iz Nole ali Psevdoatanazij in Kvodvultdeus. Naslovili smo jih po prvi pesmi Prudencija iz četrtega stoletja: Ob prižiganju svetilke. V središču vseh besedil, ki jih je prevedel Miran Špelič, sta seveda Kristus in prevzetost od prelomnih dogodkov, ki so spreminjali duše ljudi, pa tudi tok zgodovine. Prvi kristjani so čutili, da so jim še zelo blizu.

Prevajalec je Miran Špelič,
interpret Luka Bokšan,
režija Luka Marcen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden.
Produkcija leta 2022.

Avtor: Ars

Predvajamo glasbo Olivierja Messiaena in Igorja Stravinskega, v kateri sta skladatelja združila njima lastno glasbeno govorico in religiozne konotacije: Himno svetemu zakramentu Olivierja Messiaena in Simfonijo psalmov Igorja Stravinskega.

Avtor: Marko Šetinc

Zadnja sprememba: 28.03.2024 15:05:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt