Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 27.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki ob tem dnevu razglasi dobitnike stanovskih priznanj.
Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki ob tem dnevu razglasi dobitnike stanovskih priznanj.
Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.

Avtor: Marko Šetinc

Gerald Zschorsch se je rodil leta 1951 v Vzhodni Nemčiji. Zaradi odkrito protisovjetske drže so ga v mladosti večkrat aretirali. Leta 1974 so ga izgnali iz NDR in naselil se je v Zahodni Nemčiji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Samo nikar ne mislite, da sem žalosten je izdal leta 1981 in bil zanjo nominiran za nagrado Ingeborg Bachmann. Njegova poezija je odrezava, trpko kritična, samotarsko distancirana, včasih polna protislovij. Taka je tudi njegova pesem Polje pred bitko. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo Jernej Kuntner. Produkcija 2015.

Avtor: Ars

27. marca praznujemo svetovni dan gledališča. Pobudo je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod pokroviteljstvom Unesca. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki na ta dan razglasi dobitnike stanovskih priznanj.
Gledališče in glasba pa sta povezana že stoletja in tako bo današnja Glasbena jutranjica predstavila nekatere skladbe, ki so nastale v povezavi z gledališčem.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Thomas Arne je bil vodilni angleški skladatelj glasbe za gledališče in eden najplodovitejših angleških glasbenikov osemnajstega stoletja. Arne se je uveljavil predvsem kot avtor glasbe za gledališče. Njegova sestra Susanna Cibber je bila ena največjih igralk osemnajstega stoletja, žena Cecilia Young pa vodilna angleška sopranistka. Svoje najbolj znane melodije je napisal v obdobju samo treh let. Leta 1740 je za finale maske o srednjeveškem kralju Alfredu
nastala neuradna britanska himna Rule, Britannia.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

Sylvio Plath, nesporno predstavnico svetovnega pesniškega kanona, skrivnostno, vznemirljivo ustvarjalko s tragično življenjsko potjo, so slovenskim bralcem že približali priznani prevajalci Andrej Blatnik, Miha Avanzo, Ana Pepelnik in Jana Unuk. Z izborom in in pretanjenim prevodom avtoričine mladostne poezije, izšla je pri založbi Sanje pod naslovom Ljubezenska pesem norega dekleta, se jim pridružuje še Andreja Udovč. Kot pravi sama, je njeno delo vodila zavezanost lepoti avtoričinega pesniškega izraza. Razmišljamo pa tudi o tem, kako obsežen je mladostni opus Sylvie Plath, kako je časovno zamejen, v čem se kažejo razlike in v čem stičišča med zgodnjo in zrelo poezijo Sylvie Plath – in še o marsičem.

Avtor: Ars

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte simfonične in koncertantne skladbe Johannesa Brahmsa, Huga Wolfa in Clauda Debussyja.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na posnetkih bodo nastopili pod taktirko dirigenta Liorja Shambadala, ki je bil šef dirigent orkestra med letoma 2000 in 2003. Pod Shambadalovo taktirko boste poslušali Akademsko uverturo v C-molu, op. 80, Johannesa Brahmsa, Scherzo in finale Huga Wolfa in tri simfonične skice za orkester Morje, op. 109, Clauda Debussyja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 28. marca ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Satira na novinarsko obsedenost z lovom na senzacionalne vesti. Téma torej, ki je še kako aktualna tudi toliko desetletij pozneje.

Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud
Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstra: Miro Marinšek in Staš Janež
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc

Nastopata – Brane Grubar in Uroš Smolej

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1998

Avtor: Klemen Markovčič

13:15
Poigra

Ustvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev.

Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvo

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert Markoč
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2024

Avtor: Klemen Markovčič

13:50
Poigra
14:00
Poročila

Spolna vzgoja v slovenskem izobraževalnem sistemu poteka medpredmetno, poudarek je na bioloških, reproduktivnih in javnozdravstvenih vidikih spolnosti. Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi raziskav in dejstev, o katerih se strinja znanstvena skupnost, priporoča celovito, sistematično in starosti otrok in mladih prilagojeno spolno vzgojo. V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo pozornost namenili spolni vzgoji v Sloveniji po drugi svetovni vojni, ki jo raziskuje zgodovinarka doktorica Maja Vehar. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.

Avtor: Urška Henigman

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, čeprav je morda tragično, žalostno in težko, tako slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča začenja gledališki režiser Žiga Divjak. Na svetovni dan gledališča se vsako leto začne Teden slovenske drame, v oddaji tudi o razstavi Maister in rodni Kamnik.

Avtor: Aleksander Čobec

Pesnik je znal nagovoriti, pa naj je pel o ljubezni ali naravi, o življenju ali smrti, o tesnobi ali radoživosti. Ali kot je zapisal kritik in profesor umetnostne zgodovine Milček Komelj: "Minatti je eden najčistejših slovenskih lirikov, pesnik občutij srca in tišine. … Vse v njegovi poeziji je skrajno nežno, tankočutno in pristno." Ne preseneča zato, da so njegove pesmi v pogost navdih skladateljem; tí so na njegova besedila ustvarili precej samospevov.

Avtor: Polona Gantar

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin.
V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Avtor: Vesna Volk

Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.

Avtor: Pavel Mihelčič

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:19
Poigra

Šanson se v Ameriki ni nikoli uveljavil tako kot v Evropi. Komercialni instinkt in kleno puritanstvo prve polovice 20. stoletja avtorjem Tin Pan Alleyja pač nista dovolila potrebne vsebinske svobode. Eden tistih, ki se je teh omejitev najdrzneje otepal, je bil skladatelj in avtor besedil Cole Porter. Rodil se je leta 1891 v premožni družini, ki ga je preskrbela z elitno izobrazbo na Yalu. Svoje svetovljanstvo pa je kalil predvsem v družbi pariških boemov.

Avtor: Primož Vidovič

Gostja v studiu bo Darja Korez Korenčan.

Arsov art atelje bomo posvetili oddaji OPUS, edini redni oddaji o umetnostni glasbi na Televiziji Slovenija. Že 30 let jo z ekipo ustvarja dolgoletna novinarka in urednica Darja Korez Korenčan, ki bo gostja oddaje. V oddaji Opus redno predstavlja pomembne glasbeno-umetniške dogodke na glasbenih festivalih in v opernih hišah v Sloveniji in tujini, obletnice ustvarjalcev in glasbenih izvajalcev ter posebne glasbene teme iz slovenske glasbene zgodovine. Oddajo je pripravila Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Prisluhnili bomo novi glasbi portugalskega elektrofonika in strunarja Rafaela Torala, ki nas pelje v čudovito sintezo spektralnega zvena električne kitare in elektronskih zvočnih sistemov in orodij ter glasbi Mortona Feldmana in Christiana Wolffa za električno kitaro v izvedbi ameriške kitaristke Wendy Eisenberg.

Avtor: Luka Zagoričnik

Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu.

Interpretka Saša Mihelčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Petra Tanko.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Proslavil se je s sodelovanjem v skupini Snarky Puppy, prejel je pet nominacij za nagrado Grammy, zdaj pa je njegovo glasbo za veliki jazzovski orkester priredil sloviti Michael Abene. Koncert smo skozi mrežo EBU pridobili od kolegov iz Zahodnonemškega Radia (WDR) iz Kölna.

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 27.03.2024 15:40:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt