Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 25.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu: Reverie v h-molu za violino in klavir Ursule Bagdasarjanz, Serenada a 8 Johanna Josepha Fuxa in Klavirska sonata št. 60 v C-duru, Hob. XVI: 50 Josepha Haydna.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Predvajamo uverturo k operi Adelajda Burgundska Gioacchina Rossinija in klavirski ciklus O materi Josefa Suka.

Avtor: Mihael Kozjek

Ob materinskem dnevu smo izbrali eno od najbolj znanih pesmi Franceta Prešerna z naslovom Nezakonska mati. Pesem je Prešeren objavil v zbirki Poezije, literarna zgodovina pa predvideva, da ga je pri pisanju Nezakonske matere vodil njegov odnos s šiviljo Ano Jelovšek, s katero sta imela tri nezakonske otroke. Pesem interpretira Maja Končar.

Avtor: Ars

Na sporedu simfonična slika Začarano jezero Anatolija Ljadova, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija, Serenada za orkester št. 1 v D-duru, op. 11 Johannesa Brahmsa, klavirska suita Otroški kotiček Clauda Debussyja, Fantastični scherzo za veliki orkester, op. 25 Josefa Suka in Sonatina za trobila Eugena Bozzaja.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Thomas Arne je bil vodilni angleški skladatelj glasbe za gledališče in eden najplodovitejših angleških glasbenikov osemnajstega stoletja. Arne je med drugim avtor neuradne himne združenega kraljestvar Rule Brittania.

Avtor: Domen Marinčič

11:00
Poročila

V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe, v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Pajki so izjemno koristna bitja, v večini ekosistemov na planetu imajo ključno vlogo, tako da je razmeroma presenetljivo, da jim še niso dodelili njim posvečenega dneva, kot ga imajo na primer čebele. Njihove pomembnosti, predvsem izjemnih lastnosti natezne trdnosti njihovih mrež, se zelo zaveda in jih raziskuje nekaj raziskovalcev tudi pri nas. Dva biologa, prof.dr. Matjaž Kuntner z nacionalnega Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU bosta o tem in o novih za znanost še neznanih vrstah pajkov, ki jih je njihova skupina odkrila na raziskovalni odpravi na otoku Madagaskar, povzela temeljna spoznanja. Kot zanimivost še podatek o dveh znanstvenih imenih omenjenih štirih vrst pajkov iz roda Dolomedes oziroma "splavarji". Eno vrsto so poimenovali Dolomedes gregoric po dr. Gregoriču, drugo pa po tretjem udeležencu odprave dr. Matjažu Bedjaniču z NIB Dolomedes bedjanic. V odpravi je bil še doktorski študent NIB Kuang-Ping Yu, ki je v nedavno objavljenem članku skupaj z mentorjem dr. Kuntnerjem zasnoval model interaktivne taksonomije pajkov, o katerem v pogovoru tudi pripoveduje.

Avtor: Goran Tenze

Pianistka Zdenka Novak bo s simfoničnim orkestrom izvedla skladbi Lucijana Marije Škerjanca in Ludwiga van Beethovna.

Oddajo Ženske v svetu posvečamo priznani pianistki Zdenki Novak kot solistki s simfoničnim orkestrom. Zdenka Novak je bila dolgoletna profesorica klavirja na akademiji za glasbo v Ljubljani. Bila je tudi predstojnica oddelka, na katerem je poučevala klavir do leta 1990. V svoji klavirski igri se je vselej odlikovala s tehnično precizno in glasbeno poglobljeno interpretacijo klavirskih del različnih slogovnih obdobij. Posebej pomemben pa je njen prispevek pri vzgoji številnih mladih pianistov, ki so bili njeni študenti klavirja. Po upokojitvi se je v 90-ih letih 20. stoletja preselila domov v Prekmurje, kjer v pokoju živi v Murski Soboti. Tokrat jo bomo predstavili kot solistko s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije: pod taktirko Uroša Lajovca bo izvedla prvi stavek Koncerta za klavir in orkester Lucijana Marije Škerjanca, nato pa prvi stavek Koncerta za klavir in orkester, št. 2 v B-duru, op. 19, Ludwiga van Beethovna s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Marca Andreaeja. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Verjetno ne bi bilo pregrobo reči, da danes le malo časa in energije posvečamo pojmu duha. Ta kratka in enigmatična beseda, ki je vso zgodovino obsedala generacije in generacije filozofov in mislecev, je že več kot stoletje umaknjena bolj ali manj le v religijske razprave ali pa si jo prisvajajo kakšna instantna »new age« oz. novodobna gibanja. In če filozofsko razmišljanje o duhu v tem hitrem in materialnih skrbi polnem svetu kdaj še uspe zaiti v javnost, potem večinoma nismo priča burnim razpravam o naravi duha, kjer bi se kresala temeljito izdelana mnenja in teorije, ampak se pogovarjamo predvsem, kako so ta pojem razumeli kateri od mnogih velikih mislecev v preteklosti. No, čeprav se bomo tudi v današnji Ars humani dotaknili nekaj zgodovine filozofskih pojmovanj duha, pa se bomo naslednjo uro osredotočali na nekaj še boj zanimivega: in sicer na vprašanje, kako o duhu razmišljati danes, ko vendarle živimo v neki zelo specifični družbi, zaznamovani s hitrim znanstvenim razvojem, kapitalistično gospodarsko ureditvijo in vedno bolj individualiziranimi odnosi - ravno v tej družbi torej, ki je spraševanje o duhu potisnila na samo obrobje. Kako v današnjem svetu misliti duha in zakaj je to sploh potrebno, bomo ob njegovi najnovejši knjigi govorili s filozofom dr. Andrejem Uletom, ki je do upokojitve predaval logiko, teorijo znanosti in analitično filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, nedavno pa je pri Slovenski matici izdal knjigo z naslovom O naravi duha.

Avtor: Alja Zore

Nadaljujemo in kočujemo projekt belgijskih kraljevih godb, ki je bil izveden kot spomin na stoto obletnico številnih smrtnih žrtev in uničenja Flandrije med veliko vojno. V tej oddaji v izvedbi prestižne, svetovno uveljavljene Kraljeve godbe belgijskih vodnikov pod kapelnikom Yvesom Segersom predvajamo še najbolj bojno zveneč stavek – Mars iz Holstove suite Planeti. Zatem pa v izvedbi istih izvajalcev dva stavka iz skladbe »Za bojnimi linijami« Cecila Colesa, za konec pa v izvedbi Kraljeve godbe belgijskega letalstva slovito Elgarjevo prvo koračnico Pomp and Circumstance št. 1, v kateri se jim bo pridružil zbor Kalliope pod pevovodjo Sabine Haenebalcke.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

6. marca, na avtorjev rojstni dan, je sočasno z izvirnikom v več kot 30 jezikih izšlo delo Avgusta se vidiva kolumbijskega pisatelja, nobelovca, Gabriela Garcíe Márqueza. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Predstavljamo tudi zbirko Slovenska knjižnica, ki je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Zbirko 33 del s štirimi dopolnilnimi zvezki izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemškem jeziku z naslovom Sem dolgo upal in sem bal je izdala založba Wieser v Celovcu.

Avtor: Izidora Pevec

Sredi oktobra 2023 je bil v Dvorani glasbene šole Radovljica klavirski recital pianista Andreyaj Ilienka, in sicer kot del cikla Klasika, ki se vključuje v Slovenski mladi abonma (projekt smo v oddaji Nove glasbene generacije že predstavili).
Andrey Ilienko je klavir začel študirati leta 2006 v Izoli pri Nini Molina pod okriljem Glasbene šole Koper. Svoje glasbeno izobraževanje je nadaljeval pri Selmi Chicco Hajdin in Denysu Masliuku na umetniški gimnaziji v Kopru, leta 2020 pa je bil sprejet na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Tam je najprej študiral pri Ayami Ikeba, trenutno pa se izpopolnjuje pri Zuzani Niederdorfer. Za študij v tujini se je odločil zaradi odličnih profesorjev, poleg tega je hotel razširiti svoja osebna in glasbena obzorja.
V njegovi interpretaciji bomo slišali Paganinijevo etudo št. 3 v gis-molu, Zvonček Franza Liszta, Suito kreolskih plesov Alberta Ginastere in Davidsbündlertänze - Plese Davidove lige, op. 6 Roberta Schumanna.

Avtor: Vesna Volk

Monika Vrečar: Telo in sin,
Uroš Zupan: Strašen Kitajec,
Zdenko Kodrič: Ladja Maribor.

Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Bojan Sedmak in Ana Geršak.

Avtor: Ars

V izboru bomo prisluhnili skladbam Tomaža habeta, Alda Kumarja in Iva Petrića, ki z barvami, vzdušji in naslovi tematizirajo pomlad.

Avtor: Primož Trdan

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:19
Poigra

Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman - Roza je uprizoril številne gledališke igre in objavil vrsto knjig poezije in proze. Za oddajo Esej na radiu je leta 2015 napisal prispevek z naslovom Naš jezik in njegova melioracija.

''Leta 1826 je Fran Metelko, uradni prevajalec za Kranjsko, pisal na Dunaj, da se poštne zakonodaje ne da prevesti, ker ni besed, pa so ga zavrnili, češ da naj napiše z besedami, kot tem rečem rečejo ljudje. A to verjetno ni bilo tako lahko, kot so si na Dunaju predstavljali, ker je bil to že čas, ko se je začelo čiščenje jezika. Zaveden Slovenec ni več mogel pisati, kot ljudje govorijo, ampak je bilo treba iz jezika izločiti germanizme. Začela se je romantična doba združene slovenščine, ki traja še danes. Borba je bila huda. Prešeren se je po pričevanju hčere Ernestine z Ano Jelovšek pogovarjal v nemščini, češ da tisto, kar ona sicer govori, ni slovenščina. Lublana je postala Ljubljana. Slovenci smo dobili Kopitarjevo slovnico in vse močnejši slovanski ponos.''

Glasbeni vložki so odlomki iz Larghetta iz ''Druge suite za godala'' Marijana Lipovška; orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Samo Hubad. Oblikovalec zvoka eseja Vojko Frelih, bralca Maja Moll in Matjaž Romih.

Avtor: Andrej Rot

Nesrečna ljubezen potisne Gustava Mahlerja na pot Prve simfonije, oplojene s čustvi, ki so dosegla "toliko silovitosti, da so bruhala kot silovit hudournik", je zapisal takrat 27-letni skladatelj. Prva Simfonija »Titan« postavlja temelje Mahlerjevega kozmosa med spomine šumeče narave in pogrebno koračnico med strahom in grotesko. Violinski koncert ameriškega skladatelja Johna Adamsa, ki je nastal leta 1993, je postal prava klasika našega časa: kako se upreti zamahu njegove zadnje tokate? Oboje bomo spremljali nocoj na posnetku Filharmoničnega orkestra Francoskega radia s koncerta, ki ga je pod taktirko Jaapa van Zwedna izvedel 17. novembra lani v Parizu. V vlogi solistke je nastopila violinistka Simone Lamsma.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem vzročnem zaporedju, ob tem pa naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse ostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme.
O drami bo v eseju iz materinščine razmišljala tudi generacija maturantov 2024.

Režiser: Jože Valentič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Miro Marinšek
Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc

Sestri Tarbula in Afra – Marijana Brecelj in Zvezdana Mlakar
Klef, šepavec in Glas moškega – Ivan Rupnik
Umrli naddavkar – Bogomir Veras
Hana – Mojca Fatur
Gospa Tereza – Ljerka Belak
Komi Otmar Prelih – Pavle Ravnohrib
Grbavec Teobald – Branko Jordan
Gospa Prestopil – Majda Grbac
Pisar Klikot – Matej Recer
Kaps – Jožef Ropoša
Julio Gapit – Brane Grubar
Mirna žena – Mojca Ribič
Nekdo drug – Matija Rozman
Pijani slikar – Janez Starina
Punca – Ana Facchini
Gospa Župecki – Marinka Štern
Mesarjev Konrad – Boris Kerč
Sodelujejo še – Zvonka Pangršič, Brane Pangršič, Samo Gašperšič, Maša Valentič in Alenka Kovačič.

Pripravljeno v Uredništvu igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006.

Avtor: Klemen Markovčič

22:50
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik, pisatelj in filozof Alberto Avguštinčič se po knjigah Vonj pečenih jabolk in Kdo sem tudi v svojem najnovejšem delu vrača v čas otroštva, ki sta ga zaznamovali odsotnost bioloških staršev in njihove ljubezni ter življenje v rejniški družini. V svojo pripoved vpleta zgodbe iz otroštva številnih znancev in poudarja, da so odraščajoča leta bistvena pri formiranju osebnosti, to pa je izkusil tudi kot dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Poljane. Odlomek iz njegovega dela se začne s stavkom: Kam je poniknil spomin na odsotnost matere? Dobro izhodišče za Materinski dan.

Interpret Gaber K. Trseglav,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Ameriški kitarist in skladatelj je od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje ena osrednjih osebnosti avantgardne in eksperimentalne umetniške scene v New Yorku. Izdal je skoraj sto samostojnih albumov v razponu od sodobne klasike, svobodne improvizacije, eksperimentalnega jazza do elektronske glasbe. Bil je med pionirji uporabe osebnih računalnikov v ustvarjanju in nastopanju. H glasbi pristopa precej znanstveno – saj se opira na algoritme in Fibonaccijevo zaporedje. Obenem ga pogosto navdihuje leposlovna literatura. Sestavil je cel niz zasedb, najbolj smo si zapomnili Carbon, SysOrk in Terraplane.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 25.03.2024 15:20:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt