Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 12.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Za tiste, ki radi potujejo pravimo, da so uglašeni z genius loci – dušo kraja. In duše krajev, ki jih bomo omenili v današnji Glasbeni jutranjici, so prežete z dediščino glasbene preteklosti.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Dunaj ne velja zaman za center sveta klasične glasbe. Številni glasbeniki in skladatelji, ki so krojili glasbeno zgodovino, med njimi nedvomno Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven, so veliko svojega ustvarjalnega časa preživeli prav na Dunaju.

Avtor: Tina Ogrin

Gregorjevo je, marec, pomlad ... morda najbolj jo je čutiti po poganjkih na drevesih - vzbuja pa različne občutke - nekatere navda z vitalno energijo, druge s tesnobo. In kako je neko 'drevo v pomladi' za belo ograjo navdihnilo Srečka Kosovela?

Interpret je Matej Recer.

Avtor: Ars

V tretjem delu oddaje bomo prehodili še nekaj glasbenih prestolnic.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Cikel Skladatelj tedna ta teden posvečamo češkemu skladatelju in pianistu Erwinu Schulhoffu iz nemške judovske družine v Pragi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.

Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil pa je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo.

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Jazzovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3. 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15. 3. 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtor: Tjaša Krajnc

11:00
Poročila

Naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Ob častitljivemu jubileju smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je pripovedoval o svoji bogati glasbeni poti. Odlikuje jo več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki in Aziji, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Hugo Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi je za sopran in orgle priredil Max Reger. Ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, so izšle na CD plošči v interpretaciji sopranistke Therese Plut in organistke Polone Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Bela Krajina, deželica tam prek Gorjancev, je zaradi relativne geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo (ponovitev).

Avtor: Aleksander Čobec

14:00
Poročila
14:05
Oder

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Skladanje koncerta za violo je bilo za finskega skladatelja Magnusa Lindberga osebni izziv. »Bil je že skrajni čas, da si podrobneje ogledam, kaj lahko viola ponudi sodobnemu skladatelju, ali povedano drugače, kaj lahko sodobni skladatelj ponudi temu odličnemu glasbilu.« Finale Brahmsove Četrte simfonije je bil Lindbergu zgled že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začel organizirati harmonije po principu chaconne. Nagrajena skladba ICE finske skladateljice Cecilie Damström, s katero se začenja današnji posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Finskega radia, namiguje na taljenje ledu in podnebno krizo.

Avtor: Polona Kovačič

Področje avtomatike in robotike je eno izmed najhitreje razvijajočih se in rastočih v svetu. Tako kot na drugih znanstvenih področjih tudi na tem prevladuje angleška terminologija, ki pa je precej nepoenotena. Pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Springer so se zato odločili, da izdajo terminološki slovar avtomatike in k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake. Kako se je to sodelovanje začelo, se bomo pogovarjali s soavtorjema slovarja doc. dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in prof. dr. Rihardom Karbo, zaslužnim in upokojenim profesorjem Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pri angleško-angleškem razlagalnem slovarju Terminological Dictionary of Automatic Control, Systems and Robotics, so sodelovali še prof. dr. Juš Kocijan, akad. prof. dr. Tadej Bajd in doc. dr. Gorazd Karer.

Avtor: Aleksander Čobec

Umetnost Antona Lajovca je izrazito lirskega značaja in najtehtneje jo je razkril prav v svojem vokalnem opusu.
Slovensko vokalno glasbo prve polovice 20. stoletja je pripeljal na evropsko raven, ne da bi jo prikrajšal za slovenskega duha.

Avtor: Brigita Rovšek

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»…Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela ogromno nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah praktično po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot izpostavila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:18
Poigra

Dobrodošli v drugem dejanju muzikala Company, ki je nastal leta 1970. In kot pravi Sondheim, človek, ki se je podpisal pod glasbo in besedila, vsebina narekuje formo - obliko, kar pomeni, da mora biti bistvo predstavljeno na podoben način, kot se kaže v življenju. In prav to prepričanje ga je pogosto peljalo na pot konceptualnega muzikala, kakršen je tudi ta, ki ga predstavljamo tokrat.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Ujeti ali svobodni? Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor: pekel.

Avtor oddaje Marko Trobevšek,
prevajalka: Draga Ahačič,
Vloge so interpretirali:
sobar: Matija Rozman,
Garcin: Benjamin Krnetić,
Ines: Maja Sever,
Estelle: Nina Valič.
Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman,
odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič.
Redaktor Vlado Motnikar,
glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej,
ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar.
Režija: Klemen Markovčič.

Produkcija: 2020

Avtor: Ars

21:45
Poigra
22:00
Poročila

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Vsako leto 12. marca, ko goduje sv. Gregor, praznujemo gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo. Do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 je gregorjevo veljalo za začetek pomladi in še danes ta dan povezujemo s pomladjo. Pomladi se dotikajo tudi za oddajo izbrane pesmi Kajetana Koviča, Simona Gregorčiča, Simona Jenka, Josipa Murna, Otona Župančiča in Srečka Kosovela.

Interpreta: Matej Puc in Branko Jordan,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojster zvoka: Nejc Zupančič.
Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2016.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 12.03.2024 08:45:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt