Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 11.3.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu uvertura k operi Armida Antonia Vivaldija, arija 'Doppo notte atra e funesta' (arija naslovnega junaka) iz 3. dejanja Händlove opere Ariodante, Partita št. 6 v D-duru Sylviusa Leopolda Weissa, Ples romarjev Williama Bradea, Sonata v Es-duru Johanna Christiana Bacha in Partie v G-duru Johanna Pachelbla.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Predvajamo Bachovo Sonato za flavto in continuo v G-duru, Wq. 133 in Serenado za godala Benjamina Ipavca, obe deli v izvedbah slovenskih poustvarjalcev.

Avtor: Mihael Kozjek

Letni časi so bili vedno spodbuda za najrazličnejše pesniške razmisleke. Marec, kot prvi pomladni mesec, je k temu spodbudil znamenitega ruskega pesnika Borisa Pasternaka.

Prevajalec Tone Pavček,
interpret Primož Ekart.
Produkcija 2008.

Avtor: Ars

Na sporedu klavirska lirična skladba Spomladi, op. 43/6 Edvarda Griega, Variacije na Griegovo temo, za flavto in klavir Walterja Giesekinga, Koncert za kvartet pozavn in godala, op. 115 Jana Koetsierja, Balada, pastorala in ples Erica Ewazna, Elegija za orkester Johna Corigliana, Španija, listi iz spominske knjige za klavir, op. 165 Isaaca Albéniza, Variacije na Corellijevo temo, op. 42 Sergeja Rahmaninova in O starih časih – balada za orkester, op. 21b Anatolija Ljadova.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Cikel Skladatelj tedna ta teden posvečamo češkemu skladatelju in pianistu Erwinu Schulhoffu iz nemške judovske družine v Pragi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.

Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil pa je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi džezovske glasbe. Schulhoff je bil tudi izjemno nadarjen in muzikalen koncertni pianist. Kot skladatelj se je najprej navdihoval v glasbi Schumanna, Brahmsa in Dvořáka, nato pa Griega in Richarda Straussa. Med študijem v Leipzigu sta nanj najbolj vplivala Max Reger in Aleksander Skrjabin, čigar ideje o harmoniji so ga zelo navdihnile. V Kölnu se je njegova muzikalna usmerjenost razširila še na glasbo Clauda Debussyja, pri katerem je kratek čas študiral. V Schulhoffovi glasbi odkrivamo značilnosti glasbene avantgarde v povezavi z nadaljevanjem evropske glasbene tradicije. Po vrnitvi iz Nemčije v Prago je v njegovi glasbi vse bolj odseval izvor češke ljudske glasbe, pesmi in plesnih elementov, ki so izrazitejši v njegovi komorni glasbi. Skladatelj in pianist Erwin Schulhoff je kljub vsestranski glasbeni nadarjenosti in ustvarjalnosti doživel tragično usodo.

11. 3. 2024: Predstavljena dela: Partita za klavir, Tri razpoloženjske slike na besedila pesmi Hansa Steigerja, tri Jazzovske etude za klavir, Pet samospevov za bariton in klavir na verze Christiana Morgensterna, Pet skladb za godalni kvartet
12. 3. 2024: Predstavljena dela: Suita za klavir št. 2, Godalni sekstet, Koncert za klavir in mali orkester
13. 3 . 2024: Predstavljena dela: Duo za violino in violončelo, balet Ogelala za sopran in simfonični orkester, Dvojni koncert za flavto, klavir, godalni orkester in dva rogova
14. 3. 2024: Predstavljena dela: Koncert za godalni kvartet in pihalni ansambel, glasbena tragikomedija Plameni v dveh dejanjih in desetih prizorih na besedilo Maxa Broda: 6. in 7. prizor 1. dejanja opere
15.3 . 2024: Predstavljena dela: Basovski slavček za kontrafagot, Sonata za violino in klavir št. 2, Druga simfonija, Ukolebavka – češka uspavanka za alt in komorno skupino na verze Jindřicha Hořejšija

Avtor: Tjaša Krajnc

11:00
Poročila

V oddaji bomo poslušali glasbo srbskega pianista Milana Stanisavljevića, ki si je novo domovanje našel v Sloveniji. Poučuje na glasbenem konservatoriju in snema avtorsko glasbo. Izdal je dva albuma v triu ter zadnjega Eastern Star v kvintetu.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale realnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Programi za prepoznavanje obrazov so dostopni tudi na spletu. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju na tem področju se bomo pogovarjali s prof.dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Avtor: Aleksander Čobec

Poslušajte skladbe iz 20. in 21. stoletja za kvartet saksofonov Florenta Schmitta, Nine Šenk in Anne Marie Huszcza.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo kvartet saksofonistk Roya, v katerem igrajo akademsko izobražene saksofonistke in izkušene glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske. Nastanek kvarteta s prvim imenom Ladiesaxophone Quartet sta septembra 2013 spodbudili ugledna in večkrat nagrajena slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz Hrvaške, ki sta profesorici za saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Članice kvarteta so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Njihovi mentorji so bili profesor Matjaž Drevenšek na ljubljanski Akademiji za glasbo, Jean-Denis Michat na Regionalnem narodnem glasbenem konservatoriju v Lyonu, Lars Mlekusch na glasbenem konservatoriju zasebne univerze na Dunaju in Oto Vrhovnik na dunajski Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost. Hrvaška saksofonistka Petra Horvat je končala študij saksofona na Dunaju, poučuje pa na glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik in na srednji glasbeni šoli v Varaždinu, poljska saksofonistka Weronika Partyka pa je končala triletno študijsko izmenjavo na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je v umetniškem vodstvu saksofonističnih festivalov in seminarjev na Poljskem. Kvartet Roya igra v zasedbi: Petra Horvat na sopranskem saksofonu, Weronika Partyka na altovskem, Betka Bizjak Kotnik na tenorskem in Jovana Joka na baritonskem saksofonu. Saksofonistke bodo zaigrale: četrti stavek Kvarteta za saksofone, op. 102 Florenta Schmitta, 4. stavek skladbe Phases of Water/Faze vode ali vodne premene Nine Šenk in skladbo Sonosfera za kvartet saksofonov in elektroakustični posnetek poljske skladateljice Anne Marie Huszcza. O kvartetu Roya bo govorila saksofonistka Betka Bizjak Kotnik.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Ponoči so v gledališču Dolby v Los Angelesu podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana.

Avtor: Tina Poglajen

Philip Sparke je slovit in plodovit angleški ustvarjalec del za pihalne orkestre in brass bande. Predstavljamo izbor treh njegovih skladb: Dundonnell za brass band, Manhattan za trobento in pihalni orkester ter Plese Aurore za pihalni orkester.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

4. decembra je v Betettovi dvorani na Akademiji za glasbo nastopil Simfonični orkester Furlanije-Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti – študenti ljubljanske Akademije. Koncert je bil del cikla Tutti ter hkrati uvodni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo. Kakšen projekt je to in kdo v njem sodeluje, bo povedal Matej Zupan, ki je odgovorna oseba Akademije za glasbo pri izvedbi tega projekta, ob pogovoru z njim pa bomo poslušali Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroico Ludwiga van Beethovna.

Avtor: Vesna Volk

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Avtor: Ars

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Avtor: Ars

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»…V sekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah tako rekoč po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot izpostavila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Pisatelj in literarni zgodovinar France Pibernik je napisal številne študije in eseje o slovenskih književnikih, še posebej se je posvetil pesniku Francetu Balantiču. Njegov prispevek z naslovom Narava in ruralnost v Balantičevi poeziji smo prvič objavili leta 2016.

''Če na splošno povzamemo, kolikšen je bil delež narave v Balantičevi poeziji, je mogoče brez zadržkov ugotoviti, daje bil dovolj izrazit, vendar ne v neposrednem impresivnem ali ekspresivnem upodabljanju narave, pokrajine. Podobe iz narave je praviloma uporabljal v prenesenem ali metaforičnem pomenu, pri tem pa se je naslanjal na svoje doživljanje v otroških in deških letih sredi slikovitega kamniškega okolja ob Kamniški Bistrici. Hkrati je značilno, da je s posebnim čutom za lepoto rad poiskal značilne starinske predmete iz kmečkega, ruralnega ali celo folklornega razkošja. Ob vsem tem bogastvu je z izjemno izrazno močjo zaživela neponovljiva izpoved njegovega prezgodaj izgorelega življenja.''

Glasbeni vrinki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Pastorala za orgle, op. 19 francoskega skladatelja Cesarja Francka. Na orgle je igral Ferdinand Klinda. Oblikovalka zvoka eseja Mirta Berlan, bralca Mateja Grahovac in Matjaž Romih.

Avtor: Andrej Rot

Podeželska koča, valovito jezero na Koroškem, poletna vročina: ta zemeljski raj je bil kulisa za ustvarjanje 5. simfonije Gustava Mahlerja v obdobju okrevanja. Ali ga je občutek, da je ušel smrti, navdihnil, da je napisal to mojstrovino? Morda pa je šlo za srečanje z mlado Almo Schindler, s katero se je pozneje poročil. Mahlerjeva simfonija, ki se giblje med temačnostjo in neustavljivo eleganco, se je na koncertu 15. septembra lani v Luksemburgu srečala z novo skladbo luksemburškega skladatelja Georgesa Lentza »…Žareti v daljnih nebesih…« Koncert za violino in orkester, zasnovan pod zvezdnim obzorjem Avstralije, razmišlja tudi o dvojnosti svetlobe in sence, bližini smrti in veselja, da si živ.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, tako pa posredno razbije tudi svojo družino.

Prevajalka: Mojca Kranjc
Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Pianist: Klemen Golner

John Gabriel Borkman – Igor Samobor
Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner
Ella Rentheim – Saša Pavček
Erhart – Klemen Janežič
Fanny Wilton – Pia Zemljič
Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib
Sobarica – Maša Grošelj
Frida – Sara Gorše

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015

Avtor: Klemen Markočič

22:55
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Italijanski pesnik in dramatik Torquato Tasso se je rodil 11. marca 1544 v Sorrentu v Neapeljskem zalivu. Verjetno je njegovo najbolj znano delo Osvobojeni Jeruzalem. Kar nekaj odlomkov iz pesnitve je poslovenil Srečko Fišer in jih objavil v Tassovem izbranem delu z naslovom Ljubezen je duša sveta v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. V omenjeni knjigi je objavljenih precej zgoščenih sonetov o ljubezni in nekaj jih lahko slišite v Literarnem nokturnu ob okrogli obletnici umetnikovega rojstva.

Prevajalec Srečko Fišer,
interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših džezovskih trobentačev – Dava Douglasa. 12. marca se bo s svojo novo zasedbo predstavil na nastopu v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Nocoj bomo slišali le izsek iz njegove bogate in obilne diskografije.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 11.03.2024 11:25:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt