Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Händla, Pleyela, Pachelbela, Schumanna, Haydna, Rossinija, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Turine in Mendelssohna.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ana Svetel se kot literarna ustvarjalka spretno giblje med poezijo in kratko prozo: za knjižni prvenec, pesniško zbirko Lepo in prav (2015), je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, knjiga je bila razprodana in ponatisnjena, kar je za pesniške knjige slovenskih avtorjev redko. Enaka usoda, torej ponatis, je dočakala njeno drugo knjigo, zbirko kratkih zgodb Dobra družba (2019). Leta 2022 je izšla njena druga knjiga poezije Marmor, ki je bila nominirana za Veronikino nagrado. Ana Svetel v njej lucidno, brezkompromisno razpira vprašanja, ki jih pred nas postavlja bivanje. Inteligentna, do neke mere celo intelektualna poezija, a tudi polna nežnosti, sočutnosti – in vedno na svetli strani življenja. Iz knjige Marmor je tudi izbrana pesem. Interpretira dramska igralka Iva Krajnc Bagola.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

V oddaji izveste, kdo se je na festivalu najbolje odrezal, kako je ocenjevala žirija, kako je donela glasba pod cerkvenimi oboki, kaj si je mislil umetniški odbor festivala ...

Avtor: Metka Sulič

Mozart je bil nadvse hudomušen glasbeni genij. Bil je pianist, violinist in neumoren skladatelj. Na koncertu bomo izvedeli, zakaj je tako zelo pomemben za (klasično) glasbo.

Orkester Slovenske filharmonije
Člani Zbora Slovenske filharmonije

Avtor: Vesna Volk

Tone Kuntner, pesnik, dramski igralec in dolgoletni profesor umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, se je rodil na Tratah v Slovenskih goricah 13. maja 1943. Doslej je objavil več kot dvajset pesniških zbirk, letos jim je dodal novo z naslovom Mati zemlja, izšla je pri celjski Mohorjevi družbi. Toneta Kuntnerja poznamo kot avtorja lirike o zemlji in izgubljeni povezanosti človeka z naravo, pesnika domovinske lirike in tradicionalnih vrednot.
Sicer je bil Tone Kuntner igralec Mestnega gledališča ljubljanskega. Odigral je več osrednjih likov v repertoarju, poznamo pa tudi njegove vloge v filmih.
Pogovor Marka Golje z umetnikom iz leta 2013.

Avtor: Ars

Dežela ljudstva Sunda je na zahodnem delu otoka Java v Indoneziji. V začetku našega štetja so prebivalci po večini prevzeli hinduizem, po petnajstem stoletju pa so hindujska kraljestva postajala muslimanski sultanati. Dvorno glasbo so zaznamovali predvsem orkestri gamelan, medtem ko je ljudsko glasbo v širšem pomenu besede tvorila instrumentalna glasba manjših zasedb s strunskimi glasbili, pihali in tolkali. Ker pa so tudi dvorno glasbo izvajali ljudski glasbeniki – domačini, se je izročilo prepletlo in Sundanci danes glasbo dojemajo enotno, ohranili pa so pretanjen občutek za umetnost, ki ga lahko prepoznavamo tudi v obeh oddajah, posvečenih sundski glasbi.

Avtor: Tomaž Rauch

Prav na začetku povzemamo v četrtek končano mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, bili smo na otvoritvi slovenskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu, spremljali smo razpravo o vračanju dediščine na izvorne lokacije v Slovenskem etnografskem muzeju, povzemamo pa v četrtek podeljena muzealska Valvasorjeva odličja. Narodni muzej Slovenije gosti "Unicum", mednarodni trienale keramike, v Novi Gorici pa se je začel podaljšani vsedržavni Teden ljubiteljske kulture. Za konec pa naši vtisi po obisku nove razstave fotografinje Mete Krese z naslovom "Ste prišli, da bi ostali?" v Mestni galeriji Ljubljana.

Avtor: Goran Tenze

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Na Bledu poteka mednarodno srečanje pisateljev PEN. Prvi dogodek je bil literarni večer z mjanmarsko pisateljico, zdravnico in aktivistko Ma Thido, sicer predsednico Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN. Z njo se pogovarjamo o njeni zaporniški izkušnji, literarnih spominih nanjo, predvsem pa o razmerah v Mjanmaru po vojaškem udaru leta 2021.

Avtor: Matej Juh

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Komorna glasba dveh skladateljev pianistov Wolfganga Amadeusa Mozarta in Gabriela Fauréja. Predvajamo posnetke s koncerta ansambla Nash, ki je 17. aprila letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu, v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts. Ansambel Nash redno nastopa v omenjenem ciklu kot rezidenčni ansambel. Na aprilskem koncertu je izvedel komorno različico Mozartovega Klavirskega koncerta št. 14 v Es-duru, ki je posvečen skladateljevi nadarjeni učenki Barbari von Ployer, nečakinji salzburškega uradnika na cesarskem dvoru na Dunaju, in Fauréjev Klavirski kvartet št. 1 v c-molu, op. 15, nastal v za skladatelja težavnem obdobju, v katerem je doživljal svojevrstno eksistencialno krizo.

Avtor: Mihael Kozjek

Tash Aw je najuspešnejši malezijski pisatelj zadnjega desetletja, ki živi v Londonu. Doslej je izdal pet proznih del, prevedena so v približno 30 jezikov. Rodil se je leta 1971 na Tajvanu malezijskim staršem, pri dveh letih se je z njimi preselil v Kuala Lumpur. Odraščal je večjezično, doma je govoril kitajščino in kantonščino, v šoli pa malajščino in angleščino. Nato je šel v Anglijo študirat pravo, na magistrski stopnji pa kreativno pisanje. Leta 2005 je izdal prvi roman The Harmony Silk Factory in z njim dosegel velik uspeh (med drugim je bil v širšem izboru za bookerja, prejel je nagrado whitbread za prvenec). S tretjim romanom se je znova znašel v širšem izboru za bookerja.
Predstavljamo nekaj poglavij z začetka njegove prozne knjige, ki je leta 2016 izšla v Združenih državah z naslovom Obraz: Tujca na pomolu in se je uvrstila med finaliste nagrade Los Angeles Timesa. V njej Tash Aw raziskuje priseljenstvo ob zapleteni zgodovini svoje kitajsko-malezijske družine. V knjigi tke zgodbe posvečencev in obstrancev, podobe odročnega podeželja in velemestnih nočnih klubov ter raznovrstne množice človeških glasov.

Prevod Andrej Peric,
interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Mirta Berlan,
asistentka režije Tanja Grmovšek,
režiser Andrej Jus.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Dejan Juravić

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Vrtiljak ljubezenskih avantur, pohlepa in kriminalnih dejanj so oblikovali: režiser Pier Francesco Maestrini, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni in kostumograf Luca dall’Alpi.

Puccini je posegel po istem sižeju – kot deset let pred njim Jules Massenet – po romanu Histoire du chévalier des Grieux et de Manon Lescaut francoskega pisatelja Abbéja Prévosta iz 18. stoletja, v katerem opisuje strastno ljubezen viteza des Grieuxa in koketne, lahkomiselne Manon Lescaut. Puccini je v nasprotju z Massenetom glavna junaka močneje okarakteriziral in poudaril strast ter z globlje in realistične strani prikazal ljubezensko zgodovino lepe Manon. Čeprav je Ricordi Pucciniju predelavo Prévostove zgodbe odsvetoval, je Puccini v odgovor povedal: “Manon je junakinja, v katero verjamem, in zato sem prepričan o uspehu moje opere. Zakaj ne moreta biti dve operi o njej? Massenet jo doživlja kot Francoz, jaz pa kot Italijan – z usodno strastjo.”

Opera je sestavljena iz štirih dejanj. V prvem vitez des Grieux (poje ga Max Jota) zagleda prekrasno potnico Manon (Sabina Cvilak) in se vanjo zaljubi. V pogovoru nato izve, da jo brat Lescaut (Jaki Jurgec) po očetovem ukazu pelje v samostan, potem ko jo je prevaral neki bogati ljubimec. Des Grieux izpove Manon svojo ljubezen in jo prosi, naj z njim pobegne; v kar dekle privoli. V Parizu nato Manon zapusti viteza, ker nima denarja in se preseli k prejšnjemu ljubimcu, a se ji kmalu stoži po vitezu, ki se vrne k njej z denarjem. Znova želita pobegniti, ker Manon grozi zapor. V zadnjem dejanju se ljubimca znajdeta v puščavi, v kateri Manon zaradi žeje izdihne v des Grieuxevem naročju.
Pojejo še: Sebastijan Čelofiga kot Géronte, Bogdan Stopar kot Edmond in Prižigalec luči, Marko Mandir kot Krčmar in Seržant, Dada Kladenik kot Pevka, Dušan Topolovec kot Baletni mojster in Mihael Roškar kot Kapitan. Dirigentsko paličico bo vihtel Gabriel Bebeşelea.

V prvem odmoru (ob 20.05) lahko prisluhnete pogovoru z režiserjem, dirigentom in umetniškim vodjo mariborske opere Simonom Krečičem, v drugem (ob 21.05) pa s pevci Sabino Cvilak, Maxom Joto in Jakijem Jurgcem.

Avtor: Dejan Juravić

Nocojšnjo oddajo namenjamo pianistu Walterju Giesekingu, v Franciji rojenemu nemškemu pianistu. Znan je bil po svojem subtilnem dotiku, pedaliranju in dinamičnem nadzoru – zlasti v glasbi Clauda Debussyja in Maurica Ravela; naredil je celovite posnetke vseh njunih izdanih del, ki so se ohranila v času njegovega življenja in je veljal za največjega poustvarjalca impresionistične glasbe prve polovice 20. stoletja.

Avtor: Tina Ogrin

Francoski pisatelj Mathias Énard v svojih literarnih delih raziskuje sredozemski prostor kot stik različnih kultur, umetnosti in načinov življenja. To velja tudi za njegov kratki roman Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih iz leta 2010. Osrednji lik je sloviti Michelangelo, ki ga na začetku 16. stoletja povabi v Konstantinopel veliki vezir. Zanj naj bi naredil načrt za most, ki bi povezal dve trdnjavi na obeh straneh mesta. Michelangelo, ki se je ravnokar sprl s papežem, privoli in odpotuje v Konstantinopel. Roman temelji na zgodovinskih dejstvih, ki jih Énard nadgradi s svojim pripovednim slogom. Knjigo je prevedla lanska dobitnica priznanja Radojke Vrančič Živa Čebulj.

Interpret Žan Koprivnik,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Darko Kukovič,
režiserka Nika Bezeljak.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin