Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Irski pesnik Thomas Kinsella se je rodil na današnji dan leta 1928, umrl pa je leta 2021. Poezijo je začel objavljati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, hkrati je irsko poezijo prevajal v angleščino. V poeziji je povezoval osebno izkušnjo s širšimi historičnimi pogledi. Pesem Pelin Thomasa Kinselle je prevedel Veno Taufer, leta 2011 jo je interpretiral dramski igralec Karel Brišnik.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Glasbi te opere in njeni zgodbi, kot jo pripoveduje glasba, je veliko lažje slediti kot Madame Butterfly. Tragična pripoved o vojaku, ki ubije svoje dekle, je izjemno pretresljiva. Tisti, ki niso vajeni atonalne harmonske strukture, so na začetku morda malce začudeni, a po petnajstih minutah se jim zvok ne zdi več nenavaden. Valčki, vojaški napevi, pobožna glasba, satira, skrivnostne pokrajine, prizor smrčečih vojakov in slikovit izbor osebnih predmetov, ki sodijo zraven … v svojem glasbeno razsrediščenem oblačilu pridejo veliko bolj do izraza, kot če bi bili odeti le v šolske akorde in kontrapunkt.
(dirigent Virgil Thompson o Bergovem Wozzcku)

Avtor: Renato Horvat

Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.

Avtor: Marko Kumer

Kljub praznikom je prejšnji teden močno obarvala glasba. Poleg prvomajskih budnic smo namreč pred prvim majem spremljali še kar nekaj koncertov. Oddajo začenjamo z mladimi, na koncertu cikla Tutti, nadaljujemo pa s koncertom cikla SOS, opero Don Carlos, Sakralnim abonmajem in Glasbenim abonmajem Celje.

Avtor: Vesna Volk

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Enaindvajsetega aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po spletni povezavi med epidemijo, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal, takoj ko bo mogoče, in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu.

Avtor: Nina Gostiša

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Metnerjeva priljubljenost v Moskvi v prvih letih izgnanstva se je pravzaprav še stopnjevala, zdaj je bil stigmatiziran kot "beli emigrant" in njegove glasbe v Rusiji niso izvajali vse do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja. Pod Stalinovo vladavino Metnerjeva glasba v sovjetski javnosti tako rekoč ni obstajala.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Avtor: Ars

Tokrat bomo poslušali samospeve, in sicer koncert, na katerem sta nastopila basbaritonist Dimitrije Savić in pianistka Rebeka Dobravec.
Začeli bomo z novejšim in aktualnim delom, ki ga je napisala naša mlada skladateljica Eva Ostanek na poezijo Andreja Rozmana - Roze Preživu bom, nadaljevali pa s ciklom samospevov Pesmi in plesi smrti Modesta Petroviča Musorgskega.

Avtor: Vesna Volk

Pesnik, pisatelj, komediograf, esejist, operni, filmski in gledališki režiser Vinko Möderndorfer je pred kratkim pri založbi Litera objavil novo pesniško zbirko z naslovom Naprej naprej in z njo znova sugestivno izrazil svoj socialni čut, posluh za ranjene, odrinjene, hkrati pa tudi kritičnost do uničevalcev razkrajalcev sodobnega sveta. Več o zbirki, ustvarjanju, kapitalizmu in še čem pove umetnik v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesem, dve. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Občutja, ki se porajajo ob razmišljanju o noči, povzema eden najlepših sapfičnih verzov starogrške poezije: »Mesec in Plejade so zašli. Zdaj je polnoč; čas teče, a jaz ležim sam.« Tu so neskončna tema neba, vir samote in nemira, minevanja časa in erotika. Neposreden in neomadeževan odnos med človekom in nočjo ustvarja izredne pesniške podobe. Ustvarjalnost francoskih, italijanskih in španskih glasbenikov 15. in 16. stoletja je takšna čustva izrazila v najrazličnejših glasbenih žanrih od frotole do madrigalov, od šansonov do vilanel in lutenjskih del.

Avtor: Domen Marinčič

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April. Zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, obenem pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912–1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na učinke, s katerimi so skušali poslušalcem čim bolj nazorno približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delu, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojmir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistentka režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Alen Jelen

Pojejo nam pevci s Kozjega vrha nad Dravogradom. Leta 1988 so se zbrali pri Žižpret pod Košenjakom in zapeli, da bi predstavili in ohranili del pesemskega in pevskega izročila. Pesmi so si različne, od starih pripovednih pa do nekoliko mlajših, nekaterih splošno razširjenih, pa tudi ponarodelih, ne manjka pa niti kakšna iz zapuščine Jurija Vodovnika.

Avtor: Tomaž Rauch

Orkester z glasbeniki iz štirinajstih držav od ustanovitve leta 2015 vodi dirigent in pianist Rostislav Krimer.

V Komornem studiu vas vabimo k poslušanju komentiranih posnetkov koncerta Vzhodno-zahodnega komornega orkestra, ki je v sezoni 2021/2022 prvič gostoval v dvorani Union v Mariboru. Orkester je vodil dirigent Rostislav Krimer, kot solist je nastopil violinist Julian Rachlin. Vzhodno-zahodni komorni orkester deluje v Minsku, s svojim delovanjem in vrhunsko glasbeno izvedbo vpliva ne le na koncertno krajino, temveč na celotno družbeno dogajanje. V orkestru igrajo glasbeniki iz Belorusije, Češke, Francije, Italije, Gruzije, Nemčije, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Rusije in Ukrajine ter Izraela in Japonske. Orkester je leta 2015 ustanovil pianist in dirigent Rostislav Krimer, ki je študiral v Helsinkih, Kölnu in Londonu, med njegovimi mentorji pa sta bila dirigenta Paavo in Neeme Järvi. Izvedli bodo Koncert za violino in orkester v g-molu Johanna Sebastiana Bacha, ciklično delo Cuatro Estaciones Porteñas / Štirje letni časi v Buenos Airesu Astorja Piazzolle, Komorno simfonijo št. 2 Mieczyslawa Weinberga, Serenado za godala v C-duru, op. 48, Petra Iljiča Čajkovskega in za dodatek Miniaturno dunajsko koračnico Paula Brodieja.

Avtor: Tjaša Krajnc

Lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih in tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji jesihovski maniri.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Na glasbeno temo Janija Goloba improvizirata Boris Šurbek, tolkala, in Mitja Kogoj, viola.

Ona, ženski glas – Milena Zupančič
On, moški glas – Boris Ostan

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

"Še vedno ne vem, kaj naj z vso to svojo ljubeznijo, ki je ostala nekje vmes" je citat, ki bi najhitreje povzel bistvo zgodbe, katere protagonist je nerojeni otrok, ki ga je mati spontano splavila v devetem tednu nosečnosti. Ljubezen, ki se v materini intimi ni mogla razživeti, jo bremeni, na trenutke pa tudi hrabri. Katja Gorečan je roman Materinska knjižica, ki je nominiran za Cankarjevo nagrado, napisala kot neposredno izpoved obupa, strahov, dvomov, ki se porajajo ob izgubi nerojenega otroka. Občutij, ki še dandanes prej kot ne veljajo za tabu, temo, o kateri se nihče ne želi, morda pa tudi ne zna pogovarjati. S tem pa avtorica na svetlo postavlja odlično izpisano novo senzibilnost sodobne posameznice.

Interpret Luka Bokšan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režija Alen Jelen,
urednica oddaje Petra Tanko.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Poslušali bomo skladbe, namenjene elektronskemu glasbilu, ki je poleg theremina med prvimi presegel golo navdušenje nad zvokom, proizvedenim ob pomoči elektrike, in prestopil tudi v praktično uporabo. Govorimo seveda o martenotovih valovih. Glasbilo je ime dobilo po svojem izumitelju Mauriceu Martenotu, ki ga je med prvo svetovno vojno kot radiooperaterja navdušilo prekrivanje različnih tonskih višin med posameznimi radijskimi oscilatorji. Po vojni je Martenot, sicer vešč violončelist, naslednjih deset let posvetil izumu instrumenta, ki bi ta fenomen lahko repliciral. Rezultat je mešanica zvoka blizu thereminovemu in videza, ki spominja na harmonij, s posebnim prstanom na vrvici pa lahko iz glasbila izvabimo tudi netemperirane frekvence, predvsem pa je uporaben za vibrato in druge tehnike oblikovanja tona.

Avtor: Lovrenc Rogelj