Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Maj je, vendar se v mislih že obračamo proti morju in ... otokom. O čisto posebnem otoku je razmišljal Kajetan Kovič v eni svojih najbolj znanih pesmi.

Interpretira Branko Jordan.
Produkcija 2010.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi, Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

Avtor: Marko Kumer

Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Leta 2022 sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. O plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju več v tokratni oddajii Slovenski solisti.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Bliža se obletnica konca druge svetovne vojne. Zato ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil tik pred koncem druge svetovne vojne na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko več kot 100 tisoč Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.

Avtor: Ivan Merljak

O prizadevanjih za varno delovno okolje in za enakost spolov v umetniških poklicih je tekla beseda na okrogli mizi Umetna kri, a prave solze, ki jo je na 53. Tednu slovenske drame pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Tema izhaja iz detekcije psihičnega nasilja pod krinko narave ustvarjalnega procesa, naj bo to na eni strani psihično ali spolno nadlegovanje in nasilje, na drugi strani pa tudi prekarnost, nerazvita karierna dinamika in druge oblike neenakopravnih položajev, ki jih sledimo v sferi poklicne kulture in umetnosti. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Ruska pianistka Julijana Avdejeva je zmagala na Chopinovem tekmovanju v Varšavi leta 2010 in presenetljivo je, da je bila prva ženska, ki ji je to uspelo po Marthi Argerich leta 1965. Leto 2010 je bilo dobro tekmovalno leto tudi za dirigenta Andrisa Pogo: mladi Latvijec je zmagal na mednarodnem dirigentskem tekmovanju Jevgenija Svetlanova v Montpellieru in nato postal asistent Paava Järvija. Medtem je Poga postal šef dirigent Latvijskega narodnega orkestra v Rigi – znan je po svojih prefinjenih interpretacijah ruskih del. Poleg divje osupljive čarovniške glasbe Modesta Musorgskega Noč na Golem brdu in podobno optimističnega klavirskega koncerta št. 2 Sergeja Prokofjeva bo Simfonični orkester Frankfurtskega radia danes vodil še skozi zadnjo, Tretjo simfonijo Sergeja Rahmaninova.

Avtor: Polona Kovačič

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka smo se pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika (ponovitev).

Avtor: Aleksander Čobec

Prehod iz baroka prek galantnega sloga v glasbeni klasicizem, neapeljska šola in veliki premiki v razvoju opere: za naštetim se skriva ime Alessandro Scarlatti. Njegovo ime največkrat srečamo v povezavi z odrskimi deli, opero in oratorijem pa kantatami, tudi s komornimi, orgelskimi in čembalskimi deli, redko z mašami in moteti – kakšni pa so njegovi madrigali?
Na vprašanje odgovarjamo skupaj s priznanim ansamblom za staro glasbo Concerto Italiano pod vodstvom Rinalda Alessandrinija.

Avtor: Brigita Rovšek

Ure v aprilu so radiofonska pripoved v nadaljevanjih, ki je nastala po romanu Mire Mihelič April.

Režiser in prirejevalec je ostal zvest likom iz romana April. Zgodbi pa je dodal tudi svoje izkušnje in podatke iz literature iz vojnega časa. Dramatiziran in radiofonsko uprizorjen roman v tridesetih delih je nastal leta 2004 s sodelovanjem Radia Slovenija – Programa Ars in kulturnega programa RAI – Radia Trst A.

Pri produkciji tega posebnega radiofonskega dela so se ustvarjalci skušali čim bolj približati taki Ljubljani, kot jo imajo v spominu nekateri poslušalci, vendar pa je Peter Zobec pri ustvarjanju do dogajalnega kraja in časa vzpostavil tudi precejšnjo distanco. Zobca je roman Mire Mihelič April navdušil že kot mladega fanta, le da je takrat po knjigi hotel posneti film. Za radijsko priredbo se je odločil leta 2002, ko je roman znova prebral. V njem ga je navdušila predvsem polifonija čustev; v knjigi se prepletajo ljubezen, sovraštvo, krivica, zgodi se celo umor, obenem pa spremljamo tudi rojevanje in propad slovenskega meščanstva. "Jaz pišem dnevnik, prvič in zadnjič v življenju," pravi o tem času Mira Mihelič (1912–1985) v spominski prozi Ure mojih dni. Iz njenih dnevniških fragmentov je leta 1959 nastal tudi roman April.

Tonska mojstrica Metka Rojc je pred premiero v radijskem etru opozorila na efekte, s katerimi so skušali poslušalcem čim nazorneje približati Ljubljano leta 1941, ko poteka dogajanje. V delu, ki je lahko tudi radijska igra, so tako vključili glasbo, ki se je vrtela v tistem času, v radijskih arhivih pa so izbrskali tudi take zvoke, kot je škripanje tramvaja po ljubljanskih ulicah.

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo Ure v aprilu kot posebno dragocenost iz našega bogatega radijskega arhiva.

Avtor priredbe in režiser: Peter Zobec
Mojstrica zvoka: Metka Rojc
Avtor glasbe: Mojimir Sepe
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Tonski asistent: Zmago Frece
Asistentka režije: Alenka Kovačič

Igralci
Iza: Nataša Barbara Gračner
Gospa Viktorija: Ivanka Mežan
Celia: Ljerka Belak
Mario: Aljoša Ternovšek
Fernhahn: Bogomir Veras
Samo: Brane Šturbej
Griša: Igor Samobor
Nenad: Gašper Tič
Lilija: Mojca Ribič
Ada: Maja Šugman
Iris: Polona Juh
Bergant: Aleš Valič
Valentini: Zlatko Šugman
Oster: Alojz Svete
Beno: Jure Ivanušič
Srečko: Sandi Pavlin
Libika: Zvezdana Mlakar
Napovedovalec: Matija Bartl
Pevka: Vita Mavrič
Nastopili so še: Jože Drabik, Mario Dragojević, Miča Udir, Rok Matek, Maja Martina Merljak, Irena Felicijan, Zdenka Vetrovec, Marcandrea, Barbara Ravnikar, Bojan Vister, Taja Vetrovec, Peter Zobec, Metod Pevec, Nina Prešiček, Igor Delfin.

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

Avtor: Alen Jelen

Danes je pred nami drugi del rock opere Gubec Beg, ki oživlja zgodbo o slovensko-hrvaškem kmečkem uporu. Glavnega junaka omenjene rock opere, Matijo Gubca, po zajetju privedejo v Zagreb, kjer ga javno mučijo. Nadenejo mu razbeljeno železno krono in ga na koncu razčetverijo.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Maja Šorli je diplomantka psihologije in doktorica dramaturgije, sicer pa tudi raziskovalka, publicistka in urednica – ter pedagoginja. Svoje poznavanje različnih področij in praktične izkušnje je prelila v dramo Tega okusa še niste poskusili, ki prepleta problematiko privatizacije javnega šolstva ter prekarnega dela z zasebnimi življenji in ljubezenskimi zgodbami na fakulteti zaposlenih. Leta 2021 je bilo prav to dramsko besedilo izbrano za Grumovo nagrado na Tednu slovenske drame in mu tokrat posvečamo radijski literarni večer, ki ga je pripravila dramaturginja in dramatičarka Ana Obreza.

Avtorica scenarija Ana Obreza,
intepreti Lara Wolf, Karin Komljanec, Živa Selan, Urša Kavčič, Lara Fortuna, Jan Slapar, Svit Stefanija, Filip Štepec, Matej Zemljič in Maja Šorli,
bralca Maja Moll in Jure Franko,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiser Alen Jelen.
Urednika Saška Rakef in Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

V nizu oddaj o glasbi našega časa tretjič in hkrati zadnjič poslušamo izbor del z mednarodne skladateljske tribune Rostrum. Tokrat so pred nami tri dela različnih zvrsti in generacij skladateljev: Tanje Elise Glinsner, Szilárda Mezeia in Petra Bruuna.

Avtor: Primož Trdan

Minuli teden so razglasili nominiranec in nominiranke za letošnjo Cankarjevo nagrado. To so: Katja Gorečán, Adriana Kuči, Mojca Kumerdej, Mirana Likar in lani preminuli Lado Kralj, s katerim tudi začenjamo ciklus Literarnih nokturnov pred podelitvijo nagrade 7. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki.
V romanu Ne bom se več drsal na bajerju se Kralj ozira v polpreteklo zgodovino prestolnice, pri čemer zgodovinska dejstva, osebe, dogodke in prizorišča niza okrog fiktivnih literarnih oseb. Roman zajema čas od italijanske okupacije do petdesetih let v Ljubljani, natančneje v Šiški, kjer stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Te vodijo dekliško internatsko šolo, ki jo obiskuje tudi Eva Verdonik. Vanjo se zaljubi najstnik Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Vsak od njiju ima svojega zaščitnika, on likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Ozračje je napeto in situacija nevarna, saj Italijani v imenu velike fašistične ideje Slovence pobijajo ali pa jih odvažajo v koncentracijska taborišča, kjer jih pogosto čaka prav tako žalostna usoda. Kot da to ne bi bilo dovolj, se začne za Evo ozirati še italijanski poročnik Tartaglia. Kljub težki tematiki je Kralj v svojem slogu gibek, sproščen, včasih celo ironičen. Izbrali smo odlomek iz prvega poglavja omenjenega romana.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik Oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin