Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 2.4.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Andrej Rozman Roza piše prevaja, režira, nastopa, igra in ima svoje gledališče Rozinteater. Piše pa tako za odrasle kot otroke - prav zato smo na Svetovni dan mladinske književnosti izbrali eno izmed njegovih pesmi z naslovom Urška - to je seveda prav tista znana spogledljivka iz Prešernovega Povodnega moža, ki pa jo je Andrej Rozman Roza postavil v novo, sodobno okolje.

Interpret Andrej Rozman Roza,
posneto 2011.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.

Avtor: Nataša Lang

Na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, je čas za pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju oz. ciklu pa se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je na vrsti pasijon po Mateju. Najbolj poznan in izvajan je v uglasbitvi Johanna Sebastijana Bacha, tokrat pa bo zvenel po zamisli Heinricha Schütza, najpomembnejšega nemškega skladatelja pred Bachom.

Avtor: Polona Gantar

Prenos svete maše iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Mašuje župnik p. Pavle Jakop, poje pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Miha Zupanca Kovača. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal.

Avtor: Radio Ognjišče

Evropska zveza radijskih postaj letos v sklopu posebnega Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden, katerega ključni dan je Evroradijska cvetna nedelja, ponuja 10 raznovrstnih, a hkrati tematsko zaokroženih koncertov. Na Arsu jih bo 6 zvenelo na cvetno nedeljo, preostali štirje pa se bodo zvrstili v naslednjem tednu do velike noči.
Na cvetno nedeljo Izpostavljamo dva neposredna prenosa iz Amsterdama in Vilne; ob 12. uri bo v dvorani Concertgebouw v izvedbi mednarodne solistične zasedbe, Nizozemskega radijskega zbora, Nacionalnega otroškega zbora Nizozemske in Kraljevega orkestra Concertgebouw pod vodstvom Johna Butta, angleškega poznavalca glasbene umetnosti Johanna Sebastiana Bacha, zvenel Bachov monumentalni Pasijon po Mateju. Ob 17. uri se bomo vklopili v neposredni prenos koncerta iz pravoslavne cerkve sv. Nikolaja Čudodelca, ki je del nekdanjega zapora Lukiški v Vilni. Tam nas bo osemčlanski vokalni ansambel Duodeco popeljal na glasbeno popotovanje Iz teme k svetlobi. Naslov tega posebnega evroradijskega koncertnega programa, sestavljenega iz del nekaterih ključnih litovskih skladateljev in ustvarjalcev kot so James MacMillan, Stephen Paulus in Ola Gjeilo, simbolično zrcali vsebino krščanskega velikega tedna.
Posebni dan ob 11.15 začenja prispevek Radia Vatikan, ki je posredoval v izmenjavo posnetek svetovne praizvedbe skladbe Marcella Filoteija z naslovom 7 - meditacija na Haydnovih Sedem poslednjih besed Odrešenika na križu. Ob 16. uri bo na sporedu posnetek koncerta zbora BBC Singers in zborovodje Sofi Jeannin, ki so nastopili v anglikanski cerkvi sv. Egidija v londonskem okrožju Cripplegate. Ob 18.30 bo na vrsti prispevek Češkega radia, ki je posredoval posnetek koncerta Češkega filharmoničnega zbora iz Brna in Filharmoničnega orkestra Bohuslava Martinůja. Pod vodstvom Roberta Kružíka so v Kongresnem središču v mestu Zlín zveneli Stabat mater Petra Fiale (prva izvedba), Pesem usode Johanesa Brahmsa in Te deum Antonina Dvoržaka. Posebni evroradijski dan ob 22.30 zaokrožuje koncert Zbora Bavarskega radia, ki bo pod vodstvom Julie Seline Blank v münchenskem Gledališču princa regenta izvajal zborovsko glasbo Galine Grigorjeve in Maximiliana Steinberga.

Avtor: Mihael Kozjek

Svetovna prva izvedba skladbe za bariton, tolkala in elektroniko italijanskega skladatelja Marcella Filoteija z naslovom 7 – meditacija na Sedem poslednjih besed našega Odrešenika na križu Josepha Haydna. Posnetek, ki ga je v ponudbo Evroradijske cvetne nedelje posredoval Radio Vatikan, je nastal 25. februarja letos v dvorani Assunta (Vnebovzetja) Radia Vatikanu. Tam so nastopili baritonist Patrizio La Placa, pevec papeškega zbora Sikstinske kapele, in člani tolkalskega ansambla Ars Ludi, umetniško vodstvo je prevzel tolkalec Gianluca Ruggeri. Ansambel Ars Ludi sestavljajo mednarodno priznani tolkalci, lani so postali prejemniki nagrade srebrni lev na Beneškem glasbenem bienalu. Delo je nastalo po naročilu Radia Vatikan. Filotei si je za novo skladbo zamislil nenavaden ansambel izjemno številnih tolkal, ki jim je dodal baritonski glas – ta poje v Haydnovi glasbi uporabljeno besedilo – in elektroniko. Elektronika se pojavi v središču skladbe ob ponavljanju misli »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil« iz Matejevega in Markovega evangelija. Misel se ponovi v dvajsetih različnih jezikih, jezikih žalostnega človeštva, ki iščejo ključ vere za razlago sedanjih žalostnih dogodkov po svetu v luči evangelija upanja.

Avtor: Kozjek Mihael

Neposredni prenos koncertne izvedbe Pasijona po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. V dvorani Concertgebouw v Amsterdamu ga izvajajo Nizozemski radijski zbor, Nacionalni otroški zbor Nizozemske, angleški dirigent John Butt, sicer velik strokovnjak za Bachovo glasbo, in mednarodno obarvana solistična zasedba:
Nicholas Mulroy (tenor) - Evangelist,
Benjamin Appl (bariton) - Kristus,
Jessica Dandy (kontralt),
Benedict Hymas (tenor),
Stephan Loges (bas),
Hugo Hymas (tenor)

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Posnetek koncerta zbora BBC Singers, violončelista Benjamina Hughesa in dirigentke Sofi Jeannin, ki so 17. marca letos nastopili v anglikanski cerkvi sv. Egidija v londonskem okrožju Cripplegate. Glasba Hildegarde iz Bingna, Lesie Dychko, Svena-Davida Sandströma, Krzysztofa Pendereckega in Roxanne Panufnik obkroža osrednje delo sporeda - uglasbitev srednjeveške sekvence Stabat mater norveškega skladatelja Knuta Nystedta.

Avtor: Kozjek Mihael

Neposredni prenos koncerta iz pravoslavne cerkve sv. Nikolaja Čudodelca, ki je del nekdanjega zapora Lukiški v Vilni. Osemčlanski vokalni ansambel Duodeco nas bo popeljal na glasbeno popotovanje Iz teme k svetlobi, ki simbolično zrcali vsebino krščanskega velikega tedna. A cappella zasedba bo vzdušje cvetne nedelje pričarala z deli znanih sodobnih litovskih skladateljev Vaclovasa Augustinasa, Mykolasa Natalevičiusa in Monike Sokaitė, pa tudi z deli škotskega skladatelja sakralne glasbe Jamesa MacMillana in ameriškega skladatelja operne in zborovske glasbe Stephena Paulusa. Program sklepa skladba Unicornis Captivatur norveškega skladatelja Ole Gjeila.

Avtor: Kozjek Mihael

Na cvetno nedeljo, ki je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, pri bogoslužju pojejo ali berejo poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je bil na vrsti pasijon po Mateju. Na veliki petek se poje ali bere vedno poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija.
Zavod za cerkveno glasbo je v letošnjem postnem času izdal novo izdajo oznanila Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa. Snovalci nove izdaje pravijo, da gre za velik projekt za Katoliško cerkev v Sloveniji. S strokovnjakinjo za liturgično glasbo in predsednico zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilijo Oblonšek o novi izdaji pasijona ter biblicistom in celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem o tem, kako so evangelisti predstavili podobo Jezusa Kristusa.

Avtor: Nataša Lang

Češki filharmonični zbor iz Brna, Filharmonični orkester Bohuslav Martinu in dirigent Robert Kružík so 24. marca letos nastopili v Kongresnem središču mesta Zlín na jugovzhodu Češke. Na koncertu, ki je del letošnje posebnega dneva Evroradijska cvetna nedelja, je bila prvič izvedena nova uglasbitev srednjeveške sekvence Stabat mater skladatelja Petra Fiale, profesorja ter ustanovitelja in umetniškega vodje Češkega filharmoničnega zbora iz Brna. Osrednje delo sporeda sta uokvirili nekoliko krajši skladbi Johannesa Brahmsa (Pesem usode) in Antonina Dvoržaka (Te deum).

Avtor: Kozjek Mihael

Metka Zupančič je bila morda za življenje med kulturami, tradicijami in običaji zaznamovana že v otroštvu, ko se je z družino leta 1956 preselila v Koper, pri sedemnajstih v Ljubljani združevala gimnazijo in srednjo glasbeno šolo, končala še dvojni študij, leta 1974 na Filozofski fakulteti in leto pozneje na Glasbeni akademiji, takoj zatem pa je kot štipendistka Francoske vlade v Strasbourgu zastavila študij francoskega novega romana in decembra 1977 uspešno zagovarjala doktorat 3. stopnje o Claudu Simonu. Po vrnitvi v Slovenijo je bila samostojna prevajalka, jeseni 1979 so jo na Filozofski fakulteti v Ljubljani sprejeli kot asistentko za francosko književnost. Potem ko je Claude Simon leta 1985 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je v slovenščino prevedla njegova romana Georgike in Flandrijsko cesto, decembra 1988 pa na Univerzi v Zagrebu uspešno zagovarjala disertacijo "Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona". Po več študijskih bivanjih v Severni Ameriki se ji je jeseni 1989 ponudila priložnost za poučevanje v ZDA in Kanadi. Od leta 2000 do upokojitve leta 2017 pa je delovala na Univerzi Alabame v Tuscaloosi, kjer so ji podelili status zaslužne profesorice.
Avtobiografsko obarvana pripoved L’envahissement - Tisto neustavljivo je nastala leta 1998 v Guelphu v Kanadi in je razen objavljenih dveh poglavij ostala v predalu vse do leta 2020, ko ji je natis pri pariški založbi L'Harmattan ponudila urednica Laure Lévêque. Delo bo prav kmalu izšlo pri Književnem društvu Hiša poezije.

Prevajalka Živa Čebulj,
interpretka Jožica Avbelj,
režija Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto 2023.

Avtor: Ars

Na velikem odru ljubljanske Drame bo skupina Bossa de Novo predstavila svoj peti studiski album "Twist". Spremljali bomo tako avdio kot tudi video prenos.

Avtor: Hugo Šekoranja

22:00
Poročila

Drugi april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, je mednarodna zveza za mladinsko književnost razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Praznujemo ga že 56 let. Skoraj devetdeset let pa mineva od izida enega najznamenitejših del za otroke 20. stoletja Mary Poppins, ki jo bralci po vsem svetu poznajo ne le iz knjig, temveč tudi iz gledaliških priredb in filmov.

Mary Poppins je prineslo k slovenskim bralcem leta 1970, ko sta v prevodu Katarine Puc pri Mladinski knjigi izšli prvi dve knjigi, Mary Poppins in Mary Poppins se vrne z izvirnimi ilustracijami Mary Shepard, ki je zaslovela kot prva ilustratorka Milnovega Medveda Puja. Po 53-ih letih bo letos v zbirki Zvezdna Beletrina izšla prva knjiga o Mary Poppins v novem prevodu Tine Mahkota.


Interpretka Mojka Končar,
bralka Eva Longyka Marušič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojsta Urban Gruden, Sonja Strenar,
režiserka Saška Rakef.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Zbor Bavarskega radia je pod vodstvom Julie Seline Blank 18. februarja letos nastopil v münchenskem Gledališču princa regenta. Tam je uzvočil poseben evroradijski koncertni program, ki je ponudil preplet odlomkov dveh velikih del vzhodnoevropske glasbe za mešani zbor a cappella - Večernic Galine Grigorjeve, ukrajinske skladateljice, ki živi v Estoniji, in Pasijonskega tedna ruskega skladatelja Maksimiljana Steinberga. Učenec Rimskega Korsakova in učitelj Dmitrija Šostakoviča je deloval v prvi polovici 20. stoletja, rodil pa se je v današnji litovski prestolnici Vilni. Njegov Pasijonski teden (oz. Teden trpljenja) velja za zadnje veliko rusko sakralno glasbeno delo, nastalo v tradiciji "nove ruske zborovske šole".

Avtor: Mihael Kozjek

Za dan mladinske književnosti smo izbrali poglavje Rahlo začaran strelski praznik iz dela Mala čarovnica nemškega pisatelja Otfrieda Preusslerja. Glavni lik romana, ki je v izvirniku izšel leta 1957, je mala čarovnica, stara komaj sto sedemindvajset let, ki živi v hišici sredi gozda s krokarjem Ábraksasom. Želi si postati del uveljavljenih čarovnic, ki enkrat na leto na kresno noč na Kleku uprizorijo čarovniški ples. Mala čarovnica se nepovabljena udeleži plesa, seveda jo čarovnice zalotijo. Vrhovna čarovnica ji postavi pogoj za to, da bi se smela leto zatem udeležiti plesa, in sicer mora v tem letu postati "dobra čarovnica". To pa mala čarovnica razume narobe in tako si zada, da bo počela same dobre stvari. Roman je prevedla Katja Ogrin.

Interpretacija Mojka Končar,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
režija Saška Rakef,
oddajo je uredila Tesa Drev Juh,
posneto 2023.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 26.04.2023 09:09:13

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt