Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 14.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Bila naj bi »vojna za konec vseh vojn«, a seveda ni bila. Vzela je veliko življenj, približno 20 milijonov vojakov in civilistov je umrlo v masakru prve svetovne vojne, med njimi številni vodilni umetniki tistega časa – pesniki, glasbeniki in skladatelji, ter za vedno spremenila življenja tistih, ki so jo preživeli. V današnji Glasbeni jutranjici bomo predstavili izbrane skladatelje, ki so sodelovali v veliki vojni, in glasbo, ki so jo ustvarili. To so zgodbe o tem, kako je prva svetovna vojna zarezala v življenja velikih skladateljev, za katere menimo, da se vas bodo brez dvoma dotaknile.

Avtor: Tina in Katja Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pevski zbor Glee Club v Uršulinski cerkvei sv. Trojice v Ljubljani,
Thomas Gorbach & The Vienna Acousmonium v Kinu Šiška.

Avtor: Polona Kovačič

Bila naj bi »vojna za konec vseh vojn«, a seveda ni bila. Zahtevala je veliko življenj, približno 20 milijonov vojakov in civilistov je umrlo v masakru prve svetovne vojne, med njimi številni vodilni umetniki tistega časa – pesniki, glasbeniki in skladatelji, in za vedno spremenila življenja tistih, ki so jo preživeli. V današnji Glasbeni jutranjici bomo predstavili izbrane skladatelje, ki so sodelovali v veliki vojni, in glasbo, ki so jo ustvarili. To so zgodbe o tem, kako je prva svetovna vojna zarezala v življenja velikih skladateljev, za katere menimo, da se vas bodo brez dvoma dotaknile.

Avtor: Tina in Katja Ogrin

Sedanjost je tisti hip, ki prihodnost nenehno pretaka v preteklost. Kakšen je njun odnos? Boris A. Novak v pesmi Preteklost in prihodnost razvija misel o preteklosti kot spremenljivem fenomenu, ki je odvisen od različnih perspektiv in ne nazadnje spomina. Na drugi strani se prihodnost kaže kot stalnica prav zaradi svoje nespoznavnosti, kot takšna pa neusahljiv vir upanja, možnosti in ultimativne svobode. Pesem je izšla v zbirki Obredi slovesa leta 2005.

Interpret Aleš Valič,
urednika oddaje Marko Golja in Sašo Puljarević,
produkcija 2005.

Avtor: Ars

Bila naj bi »vojna za konec vseh vojn«, a seveda ni bila. Vzela je veliko življenj, približno 20 milijonov vojakov in civilistov je umrlo v masakru prve svetovne vojne, med njimi številni vodilni umetniki tistega časa – pesniki, glasbeniki in skladatelji, ter za vedno spremenila življenja tistih, ki so jo preživeli. V današnji Glasbeni jutranjici bomo predstavili izbrane skladatelje, ki so sodelovali v veliki vojni, in glasbo, ki so jo ustvarili. To so zgodbe o tem, kako je prva svetovna vojna zarezala v življenja velikih skladateljev, za katere menimo, da se vas bodo gotovo dotaknile.

Avtor: Tina in Katja Ogrin

10:00
Poročila

Po vrnitvi v Bologno in dokončanem študiju kompozicije se je Respighi za nekaj let posvetil igranju v godalnem kvartetu Mugellini. Po krajšem bivanju v Nemčiji med letoma 1906 in 1908 se je dokončno vrnil v domovino in se posvetil izključno komponiranju. Prav med prvim obiskom v Berlinu pa sta se zgodili dve pomembni stvari. Prvič se je s svojim delom predstavil mednarodnemu občinstvu ter dosegel lep uspeh. Skladba, s katero se je predstavil, pa je bila prva v nizu njegovih številnih poznejših transkripcij del skladateljev 17. in 18. stoletja. Šlo je za Respighijevo različico opere Lamento d'Arianna Claudia Monteverdija.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Nagrajenec Prešernovega sklada leta 2022, skladatelj in dirigent Damiján Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa s svojim delovanjem pomembno prispeva k razvoju slovenske zborovske kulture.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Na Gori, kraški planoti nad Ajdovščino, je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem ter jih prenašali iz roda v rod.

Avtor: Aleksander Čobec

14:00
Poročila

Tokrat v oddaji gostimo enega najopaznejših slovenskih ustvarjalcev sodobnega plesa. Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v svojih treh desetletjih delovanja pa je gostoval po vsem svetu. Večkrat nagrajeni umetnik je zdaj tudi dobitnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. O plesni poetiki, ustvarjanju iz svojih lastnih korenin, koreografskem ozaveščanju gibalnih načel ter večnem iskanju svobode in transcendence se bomo pogovarjali s plesalcem in koreografom Iztokom Kovačem.

(foto: Iztok Kovač v plesnem filmu "Vrtoglavi ptič" © Žiga Koritnik)

Avtor: Matic Ferlan

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Do danes so zdali 13 plošč, tako s svojo avtorsko glasbo kot tudi glasbo svojih glasbenih gostov. Teh ni bilo malo in med njimi so tudi zelo ugledna imena sodobnega jazza: Kenny Wheeler, Jack Walrath, Slide Hampton, Johnny Griffin, Michael Gibbs, Toshiko Akiyoshi, Mike Stern, Maria Joao, Richard Bona, Mike Mainieri, Jane Monheit in Richard Galiano.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

O novostih Slovenske matice in o predstavi, s katero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu odpirajo letošnjo gledališko sezono. To je predstava Pena dni po romanu francoskega pisca Borisa Viana.

Avtor: Urban Tarman

Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 20. januarja v Herkulovi dvorani v Münchnu gostil ameriškega violinista Gila Shahama, ki je izvedel Violinski koncert Samuela Barberja. Orkester pod taktirko Lahava Shanija je pred tem poustvaril še kratko skladbo Short Ride in a Fast Machine/Kratka vožnja s hitrim strojem Johna Adamsa, koncert pa je sklenil s Simfoničnimi plesi, op. 45 Sergeja Rahmaninova.

Avtor: Polona Kovačič

Stara indijščina oziroma sanskrt je ena izmed nosilnih filologij indoevropskega primerjalnega jezikoslovja in lani je v indološki seriji zbirke Studia Indogermanica Labacensia Katedre za primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšel pomemben učbenik tega jezika. Gre za tretji učbenik stare indijščine v tej seriji. Pridružuje se Berilu vedske proze in učbeniku Razgledi po staroindijski književnosti. Gost oddaje Jezikovni pogovori bo avtor učbenika, dr. Luka Repanšek, docent za indoevropsko primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Avtor: Ana Rozman

Oddajo posvečamo dvema izmed francoskih skladateljev, ki sta se odlikovala ne le v komponiranju, temveč tudi kot orgelska virtuoza: Mauriceu Durufleju in Louisu Viernu.

Avtor: Brigita Rovšek

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je dokončal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo sploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

Ko konkurenčni brivec Pirelli grozi, da bo razkrinkal Sweeneyjevo resnično identiteto, ga Todd ubije. Gospodična Lovett vidi nastalo krizo kot potencialno rešitev za svoj propadajoči posel: predlaga, da bi Sweeneyjeve žrtve uporabila kot nadev za pite. Gospodična Lovett sanja, da bi bila spoštovana in da bi živela ob morju, Sweeney pa bi bil njen mož. Ampak Sweeney ima pred očmi le maščevanje, misliti ne more na nič drugega

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Slovenska pesnica in učiteljica Kristina Šuler se je rodila 17. julija 1866 v Kropi na Gorenjskem. Književnosti je bila zavezana vse življenje. Prve pesmi je začela pisati pri štirinajstih letih, najprej v nemščini, pozneje v slovenskem jeziku. Njen mentor je bil pesnik Anton Medved, ki ji je napovedoval lepo literarno prihodnost ter menil, da lahko postane največja slovenska pesnica. Vendarle pa pesnici zaradi težavne življenjske usode za življenja ni uspelo izdati pesniške zbirke. Njena posthumna zbirka je izšla petdeset let po njeni smrti, poimenovana Češnja pod mojim oknom.

Avtorica scenarija Cvetka Bevc,
bralec igor Velše,
dramska igralca Vesna Jevnikar in Branko Jordan,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Ana Rozman.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

22:00
Poročila

Spoznavamo glasbo Georga Friedricha Haasa – pred jutrišnjo izvedbo njegove skladbe Natures mortes v ciklu SOS Orkestra Slovenske filharmonije.

Avtor: Primož Trdan

Ruski pisatelj Varlam Šalamov (1907–1982), je zaslovel s Kolimskimi zgodbami, utrinki iz življenja v sovjetskih delovnih taboriščih ob reki Kolimi v severovzhodni Sibiriji, kjer je umrlo približno tri milijone ljudi. Šalamova so prvič aretirali že med študijem, potem pa še večkrat, zaradi malenkosti. Skupno je v taboriščih preživel sedemnajst let. Knjiga nam ponuja vpogled v življenjske usode številnih ruskih kaznjencev. Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil silijo človeka v nenehno životarjenje in boj za obstanek. Pa vendar se trudi Šalamov kot kaznjenec opaziti tudi sočloveka ali vsaj droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje.

Prevajalka Lijana Dejak,
avtorica priredbe Mateja Juričan,
režiserka Živa Bizovičar,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 14.03.2023 14:25:02

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt