Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Miljana Cunta je uveljavljena slovenska pesnica. Lani je na 22. Pesniškem turnirju, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, s pesmijo Ura postala vitezinja poezije. Prejšnji mesec je za svoj novi cikel poezije na literarnem natečaju revije Mladika v Trstu dobila prvo nagrado. Objavila je že tri pesniške zbirke, dva prevoda tudi v italijanščini.

Igralec Gregor Zorc,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten .
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.

Avtor: Alen Jelen

Bliža se pomlad, na kar nas opozarja tudi ljudski praznik gregorjevo. Narava se prebuja in na to namiguje tudi ime Gregor, ki pomeni »sem buden, čuječ, živim …«. Cerkev je sicer leta 1969 njegov god z 12. marca prenesla na 3. september, na dan njegovega škofovskega posvečenja. A ptički se še vedno ženijo in pojejo spomladi, papež sv. Gregor Veliki pa je bil kot ptički povezan s petjem, glasbo – zaslužen je za ureditev cerkvenega petja oz. za izbor koralnih napevov, ki jih danes poznamo kot gregorijanski koral.

Avtor: Polona Gantar

Iz župnijske cerkve svetega Štefana v Semiču na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Luka Zidanšek, poje pa moški pevski zbor svetega Štefana iz Semiča pod vodstvom Martina Kobeta in ob orgelski spremljavi Aljaža Konde.

Avtor: Martin Perčič

Leopold Hager, rojen v Salzburgu leta 1935, je s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia v preteklosti posnel številne posnetke, 1. aprila lani pa je z njim v Filharmoniji Isar v Münchnu izvedel program, ki kaže različne plati »romantike«. Osrednje delo je bila Sedma simfonija Antona Brucknerja, ki je s svojim mamljivim bogastvom melodij, lepoto zvoka in reminiscencami na Wagnerja že sodobnike vzbujala v viharjih navdušenja. Mlada gruzijska pianistka Hatja Buniatišvili, ki že dolgo slovi kot briljantna klavirska interpretka, pa je debitirala s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia in zaigrala morda najbolj priljubljen klavirski koncert vseh časov, drugi v c-molu Sergeja Rahmaninova.

Avtor: Polona Kovačič

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

V marčevskem ciklu se posvečamo češkemu pisatelju Karlu Čapku. Osrednji lik zgodbe Mož, ki je znal letati je gospod Tomšik, ki nenadoma začne leteti in prav tako nenadoma izgubi to znanje.

Prevajalka Zdenka Jerman,
režiserka Barbara Hieng Samobor,
interpret Igor Samobor,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
urednica oddaje Staša Grahek.
Produkcija 1997.

Avtor: Ars

Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Glasba Sergeja Prokofjeva in Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Simfoničnega orkestra Korejske radiotelevizije KBS in dirigenta Yoela Levija. Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 28. septembra lani v koncertni dvorani Lotte v Seulu. V Violinskem koncertu št. 2 v g-molu, op. 63 Sergeja Prokofjeva se je kot solistka predstavila v Nemčiji rojena violinistka južnokorejskih korenin Clara-Jumi Kang. Drugi del koncerta je bil v znamenju 5. simfonije Dmitrija Šostakoviča.
Šostakovič je želel z njo vsaj navidezno ugoditi avtoriteti na oblasti, ki je malo pred nastankom te skladbe povsem raztrgala njegovo opero Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja, glasbo Šostakoviča nasploh pa označila za "vulgarno, formalistično in nevrotično". Po navedbah oblasti naj bi se skladatelj po zelo uspešni prvi izvedbi simfonije v Leningradu uradno strinjal z izjavo, da je simfonija "odgovor sovjetskega umetnika na upravičeno kritiko". Drugačne misli o 5. simfoniji najdemo v kontroverzni zbirki skladateljevih spominov, ki jih je v knjigi Pričevanje zbral Solomon Volkov: "Mislim, da je vsem jasno, kaj se dogaja v 5. simfoniji. Radost je prisiljena, ustvarjena pod grožnjo. Če tega ne slišiš, moraš biti res popoln tepec …"

Avtor: Mihael Kozjek

Smo v postu, ki je čas sprememb in zato bomo spregovorili o dobrodelnosti. Tudi ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus nas uči da moramo biti v oporo ubogim in zapostavljenim. V postnem času je prava priložnost, da spoznamo pravi pomen teh dejanj. V studiosmo povabili ravnatelja študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani teologa, lazarista Roka Žlendra.

Avtor: Matjaž Vidmar

Oddajo namenjamo glasbi čeških orgelskih mojstrov. Skladbe Bohuslava Mateja Černohorskega, Jana Zacha, Josefa Segerja, Josefa Bohuslava Foersterja in Bedřicha Antonína Wiedermanna izvajajo organisti Josef Popelka, Milan Kampelscheimer, Milan Šlechta, Zuzana Nemečkova in Vaclav Uhlir.

Avtor: Anamarija Štukelj cusma

Jožica Avbelj je dramska in filmska igralka z izjemnim opusom. Nase je opozorila že med študijem na akademiji, ko je igrala v eksperimentalnem gledališču Glej. Leta 1975 je postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega in tu ustvarila izjemne vloge. Zanje je prejela vse najvidnejše nagrade, leta 2001 pa največjo: Borštnikov prstan za celoten igralski opus.
Nedavno je pri založbi Beletrina v sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim izšla biografija Jožice Avbelj z naslovom Joži. Napisala jo je Petra Pogorevc in iz te knjige smo izbrali poglavje z naslovom Dirka in bleferka v interpretaciji Jožice Avbelj same.

Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Avtor: Ars

Prejel je nagrado Prešernovega sklada 2023 za umetniške dosežke zadnjih treh let – za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov.

V portretni oddaji predstavljamo nagrajenca Prešernovega sklada leta 2023: pianista Alexandra Gadjieva iz Gorice, ki je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih. S solističnega koncerta na Festivalu Maribor 2022 bomo predstavili List iz albuma op. 45, št. 1, Aleksandra Skrjabina, prvi stavek Koncerta za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, in Preludij v b-molu, op. 28, št. 16, Frédérica Chopina, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23, Petra Iljiča Čajkovskega, Fantazijo v C-duru, op. 17, Roberta Schumanna ter Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26, in Vivace iz Sonate za klavir št. 6 v A-duru, op. 82, Sergeja Prokofjeva. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z umetnikom.

Avtor: Tjaša Krajnc

Literarni portret Gioconde Belli nam najprej približa ljubezensko in erotično liriko slavne nikaragovske pesnice, njeno neposrednost, senzibilnost, energijo in pesniško govorico, nato pa nekoliko tudi njeno bivanjsko in humorno zasukano poezijo. Nikar ne zamudite.

Avtorica literarnega dela Gioconda Belli,
avtorica oddaje in prevajalka Sara Virk,
režiserka Ana Krauthaker,
bralec Aleksander Golja,
interpretka Saša Mihelčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2016.

Avtor: Ars

V ciklu oddaj »Umetnine, ki jih je navdihnila glasba« bomo predstavili z glasbo povezane vizualne ideje in slike, nocoj olje na platnu Poslušanje Schumanna belgijskega slikarja Fernanda Khnopffa, ki je nastalo leta 1883, zanj sta značilna simbolistična skrb za introspekcijo in impresionistični slog, meri 102 x 117 cm in danes visi v Kraljevem muzeju lepih umetnosti v Bruslju.

Avtor: Katja Ogrin

Na Gregorjevo pogosto rečemo, da se "ptički ženijo". Tako je zapisal tudi Niko Kuret, eden naših osrednjih etnologov in avtor knjig Praznično leto Slovencev, da so "Kroparski kovači njega dni (ko je sveti Gregor godoval na dan začetka pomladi) na Gregorjevo prenehali z delom v vigenjcih in v sprevodu odšli na 'tičjo vohcet'". Iz Kuretovega zapisa smo izbrali odlomek o običajih tega dne, ki so se ohranili do sedanjosti na vasi in v mestih, ali pa smo jih celo na novo obudili.
Danes in v preteklosti pa nam vse: narava, običaji, svetnik ali zapisi o davnih šegah sporočajo najpomembnejše: pomlad ni več daleč.

Igralec Matej Puc,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin