Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 8.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu, Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru, Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na sporedu: Jan Ladislav Dussek: Koncert za dva klavirja v B – duru, op. 63

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Na mednarodni dan žensk: verzi Andrée Chedid, egiptovsko-francoske pesnice in pisateljice. Rodila se je leta 1920 kot Andrée Saab Khoury. Odraščala je v svetovljanskem okolju Egipta, po drugi svetovni vojni pa se je preselila v Francijo. Umrla je leta 2011, do takrat pa je napisala številne pesniške zbirke in romane, dobila nagrade in odlikovanje legije časti. Vse njeno delo je prepojeno s poetiko bivanja, ki vedno prinaša moč metamorfoze, izkazuje pa neizbrisno vero v ljubezen in besede kot edini možen odgovor na absurdnost bivanja. Pesem z naslovom Glas je prevedla Živa Čebulj.

Interpretacija Gregor Zorc,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten .

Avtor: Ars

Na sporedu: Maurice Ravel: Pavana za umrlo princeso, Gabriel Fauré / Maria Gamboz Gradišnik: Après un rêve, Camille Saint Saëns: Koncert za violončelo in orkester št.1 v a-molu, op. 33 in Maurice Ravel: Španska rapsodija.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Avtor: Ars

11:00
Poročila

Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je zapisal grozodejstva holokavsta. Avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.
Leto produkcije: 2022.

Avtor: Tina Kozin

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare.

V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, kjer se je na glasbeni šoli začela učiti igranja na oboo pri prof. Alfonsu Thonhauserju. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Ob delu v orkestru sodeluje tudi v ansamblu za staro glasbo Capélla Carníola. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 9. marca, ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Osamljena ženska si čas polni z nenavadnimi sogovorniki. Kaj ji lahko o srčnih težavah, nepričakovani radosti in vzajemni ljubezni povesta karti pikov fant in srčna sedmica?

Režiserka: Irena Glonar
Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Osamljena ženska Ljuba Ivanovna – Bernarda Oman
Pikov fant – Uroš Smolej
Srčna sedmica – Nataša Tič Ralijan

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1998.

Avtor: Vilma Štritof

14:00
Poročila

Tisočletno zasidranost vodilne vloge moškega v družbi je bilo težko preseči, poudarja zgodovinarka medicine Zvonka Zupanič Slavec, ko opiše trnovo življenjsko in poklicno pot prve slovenske zdravnice Eleonore Jenko Groyer. Kljub veliki vztrajnosti, delavnosti in neizmerni predanosti poklicu ji namreč življenje, še bolj pa predsodki, birokracija in ukoreninjen patriarhat, niso prizanašali. O tem med drugim zgovorno priča podatek, da je takratna oblast potrebovala kar trinajst let, da je dokončno nostrificirala njeno diplomo. Eleonora Jenko Groyer je študij medicine po opravljenih ustnih in praktičnih izpitih končala leta 1907 na ženskem medicinskem inštitutu medicinske fakultete v Sankt Peterburgu in s tem postala prva Slovenka z diplomo iz medicine.
V oddaji Glasovi svetov bo prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine ljubljanske medicinske fakultete osvetlila vlogo žensk pri razvoju slovenske medicine in zdravstva. Med drugim boste spoznali tudi navdihujoče, vendar težko življenje zdravnice doktorice Eleonore Jenko Groyer. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

15:00
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Petega marca je minilo 100 let od skladateljičine smrti. V glasbenem ustvarjanju je vseskozi iskala globlje razsežnosti, kar je bila delno posledica njenega intenzivnega prebiranja knjig in raziskovanj, ki so ji širila duhovna obzorja. »Ne razumem, kako je mogoče živeti brez dela,« je leta 1920 pisala prijateljici Rosi Lumbe-Mladoti. »Resnica pa je, da ne dohajam pripadnikov svojega razreda; vsebino in vrednost hočem v vsem in ne forme ne tradicije ne rodovniki mi ne morejo sipati peska v oči ...« Izražala je odprtost do ljudi ne glede na socialno pripadnost, kritizirala je sloj, ki mu je pripadala, in zavračala površen in lahkoten način bivanja. V večen navdih ji je bila narava, pa tudi skladatelj Richard Wagner, elemente njegovih harmonij opazimo tudi v njenih samospevih.

Avtor: Polona Gantar

Glasbeni utrip tokrat začenjamo pompozno. V ospredju bo namreč koncert finalistov s slovesno razglasitvijo zmagovalcev prvega mednarodnega klavirskega tekmovanja pri nas, ki je potekalo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Začenja se tudi koncertna serija sodobne komponirane glasbe Zvokotok – prvi koncert je bil to nedeljo.
V nadaljevanju pa tudi o premieri opere Don Carlo, Zimskem festivalu ter Glasbeni olimpijadi.

Avtor: Alma Kužel

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Avtor: Ars

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in številne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Tokrat v oddaji gostimo Lauro Krajnc in Svena Horvata, ki sestavljata duo Zajtrk. Violinistka in kitarist, oba pevca, ona avtorica besedil, on aranžer. Zanimiva glasbenika, ki sta v svoji glasbi zelo iskrena, kako, bomo tokrat slišali na potovanju po njunem drugem albumu.

Avtor: Alma Kužel

Posvetili se bomo sodobni glasbi skladateljic, katerih glasbena dela so bila predstavljena na mednarodni tribuni skladateljev Rostrum v letih 2020 in 2021.

Mednarodni glasbeni svet je leta 2020 spodbudil iniciativo Skriti zakladi na glasbenih posnetkih. Dvajset sodelujočih držav iz Evrope, Tajvana, Hongkonga in Mehike je ob pomoči javnih radijskih organizacij prispevalo pomembnejša sodobna glasbena dela, ki so jih ustvarile ženske. Skladateljice iz dvajsetih držav so se predstavile s posnetki skladb za različne komorne in orkestrske zasedbe. V petih oddajah Ženske v svetu glasbe iz cikla Skriti zakladi z Rostruma skladateljic smo na programu Ars med 8. marcem in 28. junijem 2021 predstavili skladbe desetih skladateljic v parih: iz Nizozemske in Švedske, Velike Britanije in Danske, iz Kitajske (Hongkonga) in Hrvaške, iz Finske in Srbije ter iz Slovenije in Portugalske. V Arsovem art ateljeju, ki ga je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, se bomo posvetili še predstavitvi izbranih skladb šestih skladateljic, ki jih na javnih radijskih postajah predstavljamo v ciklu Skriti zakladi: skladateljice z Rostruma. Predstavili bomo dela skladateljic: Una strofa di Dante Une Alcalay iz Avstrije, Chrysalis Rūte Vitkauskaitė iz Litve, Anekumena Barbare Buczek iz Poljske, iz Bolgarije je prispela skladba Unveiling Isis Julie Tsenove, Norveško je zastopala Anne-Marie Ørbeck s koncertom Pastorala in Allegro za flavto in orkester, iz Mehike pa je prispela skladba Ttatelolco Andree Chamizo Alberro.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Poslušamo tri izdaje, treh violinistk, ki vsaka na svoj način povezujejo eksperimentalno z ljudskim. Poslušali bomo miniature s prihajajoče plošče Roxane Métayer, pa Anouck Genthon v duu s tolkalcem Davidom Meierjem, v katerem povezujeta šum tuareške glasbe in sodobni instrumentalni redukcionizem ter sodelovanje Ane Kravanja in Elisabeth Harnik.

Avtor: Primož Trdan

Osmi marec je mednarodni dan žensk. Ta dan je posebej namenjen opozarjanju na zahteve po ekonomski, politični in socialni enakopravnosti žensk in poudarjanju njihovih dosežkov. Osmi marec je vedno znova priložnost za opomin, da temeljne pravice žensk niso ne samoumevne in ne univerzalne.
Ena pomembnih zgodnjih slovenskih bojevnic za svobodo in pravice žensk je bila Angela Vode. Rodila se je leta 1892. Po izobrazbi je bila učiteljica, študirala je tudi zdravstveno pedagogiko, opravila je specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je dejavno sodelovala v različnih društvih, ki so se zavzemala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Bila je članica Komunistične partije in Osvobodilne fronte, pa so jo po vojni na Nagodetovem procesu vseeno po krivici obsodili in jo za šest let zaprli. Po prihodu iz zapora je bila brez zaposlitve. Umrla je leta 1985.
Angela Vode je objavila vrsto člankov in samostojnih del – Žena v današnji družbi, Žena in fašizem, Spol in usoda. Leta 1999 je izšel ponatis njenih del. Iz leta 1961 zapisanih Spominov Angele Vode smo – iz poglavja Življenje ni bilo praznik - izbrali njeno besedilo z naslovom Prvi korak Slovenk na politično pozornico.

Interpretacija Lena Hribar,
tonski mojster Matjaž Miklič,
glasbena oprema Luka Hočevar,
režija Ana Krauthaker.
Leto nastanka 2023.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Avtor: Ars

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Avtor: Ars

Zadnja sprememba: 08.03.2023 11:35:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt