Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesem Dež je napisal eden največjih književnikov 20. stoletja, argentinski pisatelj, esejist in pesnik Jorge Luis Borges. Ciril Bergles je nekoč zapisal, da je za Borgesa vsak pojav ali dogodek samo ponavljanje pradogodkov. V pesmi Dež ta vremenski pojav sproži spomin na neki drugi dež v nekem drugem kraju in času in na pokojnega Borgesovega očeta, ki živi naprej v poeziji in spominu. Pesem je prevedel Aleš Berger, interpretira jo Matej Puc.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.

Avtor: Nataša Lang

S postnim časom, ki se začne 40 dni pred veliko nočjo, se pri liturgiji in obredih oglasi postna glasba. Ljudi naj bi spodbudila, da bi se zazrli vase, spoznali in obžalovali svojo grešnost ter zaupali v božje usmiljenje. Med otožnostjo in upanjem so zato besede, s katerimi bi morda lahko najbolje opisali vsebino in naravo tovrstne glasbe. O človek, objokuj svoj veiki greh, pa je naslov protestantskega postnega korala, ki bo tokrat v ospredju. Večkrat je navdihnil Johanna Sebastijana Bacha in druge glasbene ustvarjalce in lahko mu boste prisluhnili v različnih uglasbitvah in izvedbah.

Avtor: Polona Gantar

Iz župnijske cerkve svetega Petra v Malečniku na prvo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan, poje pa cerkveni pevski zbor svete Barbare iz Korene pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Jožice Weingerl.

Avtor: Martin Perčič

Dirigent Thomas Dausgaard in BBC-jev škotski simfonični orkester sta se 18. avgusta lani na festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu posvetila glasbi Ludwiga van Beethovna, Jana Sibeliusa in Carla Nielsena. Na sporedu sta bili dve nordijski simfoniji, Nielsenova Četrta in Sibeliusova Sedma, ki sta obe močni izjavi o nameri: prva je bila napisana v ozadju prve svetovne vojne in nemogoče je, da vas njena propulzivna energija ne navduši, nenazadnje slavna bitka med dvema nizoma timpanov v finalu. Sibeliusova Sedma simfonija naj bi bila njegova zadnja, čeprav je živel še tri desetletja. Je primerno slovo od žanra, ki ponuja radikalen premislek o tradicionalni obliki in dokazuje, da je tonovski način C-dur zvenel sveže. Beethovnov Četrti klavirski koncert, ki ga je izvedel Francesco Piemontesi, je prav tako prelomen: namesto pričakovanega orkestralnega uvoda pianist sam požene delo z nizom umirjenih akordov.

Avtor: Polona Kovačič

Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Slepo sledenje političnim voditeljem ali sistemu je dobrodošla tema za družbeno satiro; danes nič manj kot v časih pred 150 leti rojenega srbskega pisatelja.

Prevajalec Andrej Arko,
igralec Zvone Hribar,
režiser Jože Valentić,
mojster zvoka Jure Culiberg,
urednika oddaje Andrej Arko in Vlado Motnikar.

Produkacija: november 1998.

Avtor: Ars

V odlomkih iz del Provenzaleja, Straussa, Verdija, Berlioza in Prokofjeva.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Simfonija št. 2 v B-duru, op. 52 imenovana 'Lobgesang' oziroma 'Hvalospev' pravzaprav ni simfonija, skladatelj sam jo je označil za "simfonično kantato". Skladbo je leta 1839 pri skladatelju naročil leipziški mestni svet z namenom, da bi v naslednjem letu slovesno počastili 400. obletnico iznajdbe mehanskega tiskanja s premičnimi kovinskimi črkami Johannesa Gutenberga. Mendelssohn se je dolgo časa odločal za formo; razmišljal je o oratoriju ali obsežnejši psalmski uglasbitvi, dokler ni končno našel oblike, ki mu je ustrezala – hibrida med simfonijo in kantato. Obsežno in tematsko enovito delo, ki temelji na odlomkih iz Biblije, še zlasti na centralnem zboru "Vse, kar diha, naj hvali Gospoda", so 22. oktobra lani v Kölnski filharmoniji izvedli Zbor in Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, britanski dirigent Simon Halsey in trije vokalni solisti: sopranistka Katharina Persicke, mezzosopranistka Marie Henriette Reinhold in tenorist Matthew Swensen.

Avtor: Mihael Kozjek

Danes obhajamo prvo postno nedeljo. V tokratni oddaji se bomo o tem pomembnem obdobju pogovarjali s kaplanom v župniji Sveti križ v Ljubljani Anžetom Cunkom. Kako se je pomen posta ohranil do danes, kako ga župljani udejanjajo in kakšno nalogo imajo tudi duhovniki znotraj občestva?

Avtor: Matjaž Vidmar

Francoski skladatelj Louis Vierne jje za orgle ustvaril pomemben opus del in je bil konec 19. in na začetku 20. stoletja eden glavnih predstavnikov simfonične orgelske glasbe. Napisal je šest obsežnih orgelskih simfonij. Predstavljamo njegovo Četrto simfonijo za orgle v g – molu iz leta 1914 ter nekaj skladb iz zbirk 24 skladb v svobodnem slogu in 24 fantazijskih skladb.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Štiriindvajsetega februarja 1903 se je v Trstu rodil pisatelj, dramatik in esejist Vladimir Bartol, premišljevalec o Freudovih, Machiavellijevih in Nietzschejevih delih. Volja do moči, iskanje resnice in manipuliranje z ljudmi so tudi teme številnih njegovih literarnih del, predvsem romana Alamut, na novo odkritega v zadnjih desetletjih 20. stoletja, ko je bil preveden v več kot dvajset jezikov. Napisal ga je tik pred začetkom druge svetovne vojne; o tem, kako je nastajal, pa piše tudi avtobiografiji Romantika in platonika sredi vojne.

Igralec: Primož Pirnat,
režiserka: Špela Kravogel,
urednik oddaje: Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič.

Produkcija: februar 2023.

Avtor: Ars

Mineva 150 let od rojstva Enrica Carusa, ki ga imajo strokovnjaki še danes za najsijajnejšega tenorista vseh časov. Že sredi dvajsetih let 20. stoletja je bil zvezda in je pel v Milanu, Neaplju, Londonu in New Yorku. Bil je stalni član Metropolitanske opere, ki ji je bil zvest dolga leta. Caruso je bil znan po toplem, rahlo baritonskem glasu in odlični interpretaciji vlog. Z nastopi je odlično služil in bil prvi, ki je s petjem napolnil bikoborske arene. O njem so napisani številni življenjepisi, saj je pozornost vzbujalo tudi njegovo zasebno življenje. Svojo slavo si je nenazadnje pridobil s posnetki na gramofonskih ploščah. Posnel je 498 plošč, od katerih se jih je veliko izgubilo ali pa niso bile dane v prodajo. Ni pel samo opernih arij, ampak tudi ljudske pesmi, kot je “neapeljska himna” O sole mio, in tej pesmi pomagal do svetovne slave.

Avtor: Klemen Golner

Pisatelj in dramatik Irwin Shaw je v desetletjih po drugi svetovni vojni sodil med najbolj priljubljene ameriške avtorje, čeprav je zadnja tri desetletja živel v Evropi. V romanu Vrzi kruh v vodo predstavlja precej različne družbene sloje, v ospredju pa so pripadniki družine iz srednjega sloja in premožni odvetnik.

Prevajalka Nina Grahek Križnar,
interpret Jože Mraz,
režiserka Sonja Stopar.

Produkcija 1982.

Avtor: Ars

Motivi iz bogate mitološke zakladnice so služili za navdih številnim skladateljem, ki so njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. V današnji oddaji stopamo v svet slovanske mitologije in folklore, kjer bomo spoznali zgodbo, ki je navdahnila skladatelja Antonína Dvořáka do te mere, da jo je pretopil v glasbo. Motiv je skladatelj našel v poeziji češkega folklorista in pesnika Karla Jaromírja Erbna, v njegovi najbolj znani zbirki Kitice. Ta vsebuje pesmi, ki jih zaznamujejo tradicionalne in folklorne teme. Ena izmed teh pesmi je Divji golob, zgodba o ženski, ki zastrupi svojega moža in se nato ponovno poroči. Divja golobica sedi na grobu umorjenega moža in njena žalostna pesem žene krivo ženo v samomor.

Avtor: Katja Ogrin

Ameriški pesnik John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". V njegovi poeziji se tako na samosvoj način sestavi objektivno in subjektivno, tudi v tu objavljenih pesmih.

Prevajalec Uroš Zupan,
interpret Blaž Valič,
režiserka Ana Krauthaker,
tonska mojstra Mirko Marinšek in Martin Florjančič,
urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2004.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin