Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 12.2.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Igralec Gregor Zorc,
režiserka Saška Rakef,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
redaktor Vlado Motnikar.

Posneto marca 2022

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.

Avtor: Nataša Lang

Letos mineva 160 let od rojstva pesnika, pisatelja, prevajalca, jezikoslovca, duhovnika, slikarja in tudi skladatelja Ivana Trinka Zamejskega. Rodil se je 25. januarja 1863 v Tarčmunu v Beneški Sloveniji, vsestranski umetnik in kulturnik pa je svojemu delu vedno in povsod skušal dati dva predznaka: verskega in narodnega. Tudi glasbi, ki jo je ustvaril. Kot duhovniku mu je bila najbližja liturgična glasba, tak je zato po večini tudi njegov skladateljski opus.

Avtor: Polona Gantar

Na drugo predpostno nedeljo prisluhnite evangeličanski božji službi, ki jo bo vodi mag. Geza Filo, duhovnik evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani in bivši evangeličanski škof.

Avtor: Milan Kobal

Na tretjem koncertu cikla Mozartine 2023 bodo zvenela dela nemškega baročnega skladatelja Georga Philippa Telemanna, ki je za časa življenja sodil med najbolj cenjene skladatelje, danes pa se ga zaradi velikanskega opusa rahlo podcenjuje. Da pa je bil Telemann ne le genialen skladatelj, temveč tudi sila barvit in duhovit, bodo s koncertom dokazali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solisti: Irena Kavčič, Gregor Fele, Cristina Monticoli, Gea Pantner in Domen Marinčič.

Avtor: Tina Ogrin

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

14:00
Poročila

Duhovit pogled na iskanje življenja v otroštvu in mladosti, čeprav je pesnik in satirik hitro spoznal tudi njegove grenke plati.

Igralec Rudi Kosmač,
režiserka Mara Černe,
mojster zvoka Matjaž Culiberg,
redaktorja Majda Juteršek in Vlado Motnikar.

Posneto julija 1978.

Avtor: Ars

izvajajo odlomke iz del Bononcinija, Cimarose, Rahmaninova, Prokofjeva, von Webra, Ville-Lobosa in Rossinija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Dva Beethovnova klavirska koncerta - št. 2 v B-duru in št. 4 v G-duru - sta nemški pianist in dirigent Alexander Lonquich in Münchenski komorni orkester izvedla 1. oktobra v Velikem studiu Severnonemškega radia v Hannovru v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Spodnjesaški glasbeni dnevi.
Koncertu za klavir št. 2 v B-duru op. 19 je kronološko pravzaprav nastal kot njegov prvi koncert. Skladatelj ga je po Mozartovih in Haydnovih zgledih ustvarjal v letih od 1787 do 1789, a ga je v naslednjem desetletju še nekajkrat revidiral. Koncert je svojo dokončno obliko dobil leta 1801, ko je bil tudi prvič natisnjen in izdan. Beethoven se je z njim po selitvi iz Bonna na Dunaj želel uveljaviti kot solist in skladatelj. Leta 1795 je z njim debitiral kot koncertni pianist v dunajskem gledališču Burgtheater, a kljub temu o koncertu, podobno kot o mnogih drugih svojih skladbah, ni imel najboljšega mnenja. Pred izdajo je tako založniku Hoffmeistru zaupal, da »to delo zares ne sodi med njegova najboljša, kljub temu pa se z izdajo ne bo nihče osramotil«.
Klavirski koncert št. 4 v G-duru je bil zadnji, ki ga je Beethoven napisal zase kot solista pri klavirju. Prvič so ga izvedli v zasebnem krogu na domu skladateljevega mecena Lobkowitza, prvo javno izvedbo pa je delo doživelo na znamenitem maratonskem koncertu v dneh pred božičem leta 1808 na Dunaju. To je bil štiri ure trajajoč koncert oziroma glasbena Akademija, kot so tovrstne dogodke označevali na začetku 19. stoletja, ki jo je Beethoven pripravil 22. decembra 1808 v gledališču Theater an der Wien. Kritik časnika Allgemeine musikalische Zeitung je o delu zapisal, da je »najbolj občudovanja vreden, edinstven, umetelen in kompleksen izmed vseh skladateljevih koncertov«.

Avtor: Mihael Kozjek

Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnika dr.Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi govori o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti..

Avtor: Tone Petelinšek

Predstavljamo koncert, ki ga je v katedrali sv. Venčeslava v Olomucu na Češkem izvedel ameriški organist slovenskih korenin Nathan Laube. Nastopil je septembra 2021 v okviru Mednarodnega orgelskega festivala, ki v Olomucu poteka od leta 1969. Na koncertu, ki so ga poimenovali Božja veličina v orgelski glasbi, je zvenela glasba Marcela Dupréja,Jeanne Demessieux, Felixa Mendelssohna in Camilla Saint-Saënsa. Nathan Laube z bleščečo igro, zanimivimi koncertnimi sporedi in lastnimi transkripcijami orkestrskih in klavirskih skladb navdušuje na koncertih doma in po svetu, večkrat je gostoval tudi v Sloveniji. Predstavljamo tudi del pogovora z enega od njegovih gostovanj pri nas.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj Samo Rugelj je avtor več različnih knjig. Njegova najnovejša je potopis z naslovom Soncu naproti s podnaslovom Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete. V njem popiše pot, ki sta jo z ženo Renate opravila po delu evropske pešpoti E4, v pripoved pa avtor vplete tudi grške mitološke zgodbe ter svoje osebno doživljanje tega otoka. Kot popotnico v branje avtor na začetku knjige citira Wernerja Herzoga "Svet se razkrije tistim, ki po njem hodijo peš."

Interpret Matej Puc,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednica oddaje Ana Rozman.
Produkcija 2023.

Avtor: Ana Rozman

19:50
Poigra

Pred nami je oddaja Glasbeni portret, tokrat posvečena litovskemu skladatelju in vsestranskemu umetniku Mikalojusu Konstantinasu Čiurlionisu. Čiurlionisa je vselej mikal skrivnostni svet brezčasne in brezmejne metafizike, v katerem je lahko tako rekoč izsanjal svoj sanjski svet. V tem njegovem svetu so meje našega resničnega in davnih prasvetov pravzaprav zabrisane, saj nam je ta litovski genij zapustil filozofijo o enosti sveta in povezanosti davne preteklosti s sedanjostjo ter prihodnostjo. Čiurlioniosu so bile blizu vse abstraktne filozofije, predvsem simbolizem, v katerem je lahko izrazil svoj enkratni svet vizij in liričnih fantazij.

Avtor: Nevenka Orešič Leban

22:00
Poročila

Motivi iz bogate mitološke zakladnice so služili za navdih številnim skladateljem, ki so njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. V današnji oddaji bomo prisluhnili simfonični pesnitvi angleškega skladatelja in organista Williama Lloyda Webbra, ki nosi naslov Aurora, po rimski boginji jutranje zarje. Čeprav je delo – nastalo je leta 1948 – dolga četa čakalo na svojo prvo izvedbo, pa velja za eno skladateljevih najboljših in najbolj čutnih del.

Avtor: Katja Ogrin

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 12.02.2023 17:30:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt