Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Slišali bomo tri dela italijanskega pianista in skladatelja Ferruccia Busonija. Malo suito za violončelo in klavir op. 23, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 ter Andante iz Sonatine brevis. Busoni se je rodil leta 1866. Njegov oče je bil znan virtuoz na klarinetu, hkrati pa zelo zahteven in oster pedagog. Kljub začetni strogi glasbeni izobrazbi, pa se mlademu skladatelju glasba ni zamerila. Že od majhnega je bil tudi izjemen, včasih precej kontroverzen pianist. Po študiju glasbe na dunajskem konservatoriju je kratko obdobje poučeval v Helsinkih, Bostonu in Moskvi, nato pa se je posvetil komponiranju, poučevanju in turnejam kot virtuozni pianist po Evropi in ZDA.

Avtor: Katarina Radaljac

Raymond Carver je svoje pripovedne pesmi pogosto zgostil v poanto, v zadnji verz, ki skoraj kot metonimija povzame celotno pesem. To velja tudi za njegovo pesem Živeti kar tako (v interpretaciji dramske igralke Vesne Vončina).

Avtor: Ars

Na spletni strani Društva onkoloških bolnikov Slovenije lahko preberemo, da je 4. februar svetovni dan boja proti raku, mednarodni dan za ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja raka. Zato se z osrednjim delom tokratne Glasbene jutranjice pridružujemo tej obeležitvi ter ozaveščanju. Spomnili se bomo pet skladateljev, ki so umrli za rakom in na kratko predstavili njihovo bolezen.

Avtor: Katarina Radaljac

Dobrodošli ob poslušanju koncerta za vokalni abonma, ki smo ga posneli maja, leta 2018, v Slovenski filharmoniji.
Nanj sta se ujela Zbor Slovenske filharmonije in angleški dirigent Stephen Layton, ki izhaja iz angleške tradicije deških zborov, slovi pa po strokovnosti in naklonjenosti novi glasbi.
Koncert je zasnoval v enem delu in ga naslovil Reformacija in revolucija. Njegovo izhodišče sta bili razpad Sovjetske zveze in svoboda, ki je posledično vsaj pokukala v njene številne države,
in pa krvava verska vojna v Angliji 16. stoletja: čas, ko so katoliki morali čez noč postati protestanti.

Avtor: Brigita Rovšek

Človek se je že od nekdaj z naravnim in nadnaravnim povezoval s pomočjo petja. Šamani, svečeniki ter duhovniki različnih ver, pa tudi običajni ljudje so s petjem prosili in se zahvaljevali za naklonjenost.

Zbor Slovenske filharmonije
Jerica Bukovec, dirigentka
Franci Krevh, povezovalec
Janez Jocif, strunska lajna, portativ, fujara

program: Händel, Bach, Chilcott, Rahmaninov, Ramirez, črnske duhovne in druge pesmi

Avtor: Vesna Volk

To je zgodba. Zgodba o človeku. Tako o svojem delu pravi Herman Gvardjančič, čeprav figure pri njem skoraj ne najdemo. A o ljudeh in o sebi pripoveduje s podobami, ki izhajajo iz narave. Letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je prepoznaven predvsem po svojih temačnih krajinah s poudarjeno, ekspresivno slikarsko ali risarsko potezo. Približa se abstrakciji, a se od nje tudi odmakne, saj, kot pravi sam, z abstrakcijo ne more povedati zgodbe Sorškega polja. Pri tem ne gre za prepoznavnost motiva, temveč za občutja človeka, kar so opazili tudi številni pisci, ki so njegovo krajino označili za psihogram umetnikovih duševnih stanj, kot psihično vizijo, kot prostor, ki ne more razrešiti psihičnih travm, naravo, ki se ne zmeni za človekovo usodo. Prav človek pa bo naravo uničil, je prepričan Gvardjančič, ki se v svojem slikarstvu dotika tudi požarov v Avstraliji in na Krasu.

Avtor: Iza Pevec

Harfa je v Paragvaju nacionalno glasbilo. Izvira iz glasbil, ki so jih izdelovali v misijonih, predvsem v portugalskih kapucinskih, v Braziliji in Urugvaju. V Paragvaju španski frančiškani domačinov niso uspeli podrediti v tolikšni meri, nasprotno, jezik gvarani je postal celo drugi uradni jezik, harfa pa je namesto izvoznega izdelka za Evropo postala simbol upora in pripadnosti avtohtonemu ljudstvu.

Avtor: Tomaž Rauch

Ali ste kdaj razmišljali o času čez slabe 3 milijarde let na Zemlji? V ljubljanski galeriji Osmo/za, ki se na spletu opredeljuje kot "javni prostor razvojnih umetnosti in kultur 21. st. za 22. st." si lahko ogledate človeško predstavitev tega stanja. Sicer pa se bomo spomnili 120-letnice Pokrajinskega muzeja Maribor in dotakniili pravkar odprte Kurentove hiše na Ptuju, kjer se je že začelo predpustno rajanje. Predstavili bomo tudi dve novi razstavi v Galeriji Murska Sobota, izbor slik Janeza Bernika iz zbirke Galerije Antikvitete Novak in razstavo Terra Pannon domačina z imenom Endre Gönter. Avtor državne proslave ob Prešernovem dnevu Matjaž Farič pa bo razmišljal o pripravah na proslavo in njeni vsebini.

Avtor: Goran Tenze

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Branko Cestnik, pisatelj in duhovnik, zadnje čase veliko piše. Nedavno je predstavil novi roman Pogovori z njo, isto letnico: 2022, pa ima tudi roman Šesti pečat. Pred njima je napisal Sonce Petovione, knjigo, ki je bila med kandidatkami za nagrado kresnik. Ta dva zajetna romana – vsak ima več kot pet sto strani – sta prva dva dela trilogije, ki nastaja pod prsti Branka Cestnika, se pravi, da je tretji že v delu. Oba se posvečata prihodu krščanstva na Ptuj, kar je v književnosti tako rekoč neobdelana tema in zato svojevrsten novum, obe knjigi pa sta bogat vir zgodovinskih podatkov in različnih referenc. 12. januarja je Branko Cestnik nastopil na predstavitvi knjig z diskusijo Inštituta za patristične študije Victorianum na Teološki fakulteti v Ljubljani in je govoril o teh dveh romanih ter o Viktorinu Ptujskem, grškem škofu, teologu, cerkvenem pisatelju in učitelju, mučencu in svetniku. Rodil se je okoli leta 250, umrl je 2. novembra leta 303. Viktorin Ptujski velja za prvega latinskega eksegeta Svetega pisma, poleg tega velja tudi za prvega pisatelja z današnjega slovenskega ozemlja.

Avtor: Ars

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Predvajamo dva posnetka s 3. koncerta predlanske sezone cikla SiBrass; 24. oktobra 2021 so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili trije člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – njegov koncertni mojster, violinist Benjamin Ziervogel, solohornist Mihajlo Bulajić in pianist Klemen Golner. Glasbeniki so na koncertu najprej izvedli Trio za oboo, rog in klavir, op. 188 Carla Reineckeja, pri tem je part oboe igral violinist Benjamin Ziervogel, nato pa je zvenel še Trio v Es-duru za violino, rog in klavir, op. 40 Johannesa Brahmsa.

Avtor: Mihael Kozjek

Lani decembra se je poslovil dr. Lado Kralj, dramaturg, dolgoletni predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani, prevajalec, urednik, od leta 2010 pa tudi pisatelj. Prav tega leta je prejel nagrado za svoj prvenec - zbirko kratke proze Kosec koso brusi. Štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa svoj zadnji roman Ne bom se več drsal na bajerju. Zgodba se odvija v ljubljanski četrti Šiška v času od italiijanske okupacije pa do petdesetih let. Pripovedovalec Ivan Knez, vosovski kurir in pozneje partizan, stanuje blizu znamenitega gradu Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Razvije se ljubezen med Ivanom in gojenko Evo Verdonik, a čas tej ljubezni ni naklonjen, čeprav imata vsak svojega zaščitnika, on prekaljenega vosovca in likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Italijanski okupatorji preganjajo Slovence in številne kruto pobijejo. V Ljubljanski provinci, obkroženi z bodečo žico, se kopičijo trupla, vendar to težavo reši iznajdljivi poročnik Tartaglia. Urednica knjige, ki je izšla pri založbi Beletrina, Špela Pavlič, je ob knjigi še zapisala, da Lado Kralj "z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično".

Interpret Branko Jordan,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Straussova partitura sledi zgradbi Hofmannsthalovega scenskega triptiha in doseže vrhunec v štirih osnovnih prizorih: Elektrinem monologu, Klitajméstrini razlagi hudih sanj, v prizoru snidenja Orésta in Elektre ter končno v Elektrinem plesu brez besed, katerega notranja ekstaza je iz skladatelja naredila poeta. Med temi prizori so trenutki miru in sprostitve, ki pa so namenjeni tudi glasbenemu kontrastiranju in končnemu dramatičnemu vrhu.

V glavnih vlogah nastopajo: Aušrinė Stundytė (Elektra), Petra Lang (Klitajmestra), Elisabet Strid (Hrizotémida), Kostas Smoriginas (Orest) in Neal Cooper (Ajgist). Zbor in orkester Akademije svete Cecilije iz Rima je vodil sir Antonio Pappano.

Avtor: Dejan Juravić

Vse dokler ga niso spreobrnili trendovski ustvarjalci devetdesetih, je »easy listening« veljal za izjemno popularnega. Ko so se mladostniki z začetka druge polovice 20. stoletja začeli ogrevati za nevaren »rock'n'roll« in prevraten »ritem in blues«, so bili njihovi starši sladko zabubljeni v glasbo Mantovanija. »Easy listening« - glasbena zvrst, ki se v slovenski literaturi ponekod pojavlja kot »lahka« oziroma »lahkotna« glasba - ni sprožal uporov, na njegovih sladkih zvokih se niso mogli razbesneti nemiri. »Easy listening« je diskretna, pomirjujoča glasba, zgrajena na prijetnih, hitro prebavljivih melodijah, kar pa ni razlog, da bi ji odvzeli sleherno umetniško vrednost: znotraj njenih okvirjev najdemo bogat spekter zvokov, ki so zoreli pod vplivi klasike, popa, rocka, jazza, itn. Čeprav to zvrst pogosto odklanjajo, češ da je plitka in nenavdahnjena, se odlikuje z deli nadarjenih glasbenikov, kot sta nesmrtna Herny Mancini in Burt Bacharach. Med njenimi ljubitelji je bil celo John Lennon, ki je nekoč priznal, da si je skrivaj vrtel plošče z »easy listening« glasbo, medtem ko je soproga Yoke Ono hodila naokrog po opravkih.

Avtor: Tina Ogrin

Janko Ferk, mag. et dr. iur., je sodnik deželnega sodišca v Celovcu, pisatelj, profesor celovške univerze in član literarnega sosveta na Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je bil član sosveta za literarne prevajalce in član komisije za varovanje avstrijskega zakona o radio-televiziji. Doslej je objavil več kot štirideset knjig. Nazadnje je izšla prozna zbirka z naslovom "Zwischenergebnis". Za svoja literarna in znanstvena dela je prejel več nagrad, objavlja pa tudi pravne razprave. Tokrat smo izbrali ciklus pesmi, ki jih je posvetil staremu očetu.

Izbor Mateja Juričan,
urednik oddaje Matej Juh,
interpret Klemen Kovačič,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin