Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Irski pesnik William Butler Yeats, eden najpomembnejših evropskih književnikov, se je rodil leta 1865 v Dublinu. Poleg pesmi je pisal tudi lirična dramska besedila in eseje, med katerimi vzbuja posebno pozornost Vizija iz leta 1925, v kateri predstavlja svoj osebni filozofski nazor. Navdih je zajemal iz misticizma, irske mitologije in ezoterike. Pesem Ko stara boš in siva pripoveduje o minljivosti.

Prevajalec je Veno Taufer,
interpret Branko Jordan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom ustvaril knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.

Mira, zlato, kadilo je naslov zgoščenke s hrvaškimi ljudskimi in drugimi božičnimi pesmimi, ki s svojo lepoto očarajo, a jih skoraj ne poznamo. Na zadnjo nedeljo pred svečnico jih boste lahko slišali v izvedbi Zbora Hrvaške radiotelevizije ter zborovodij Vedrane Zrnić, Ivane Sabolović in Vinka Vladovića. Posnetki so nastali leta 2018 v Medškofijskem semenišču v Zagrebu.

Mašo prenašamo iz cerkve sv. Marka v Kopru. Daruje jo župnik Ervin Mozetič, poje pa Ansambel sv. Marka.

Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 bo nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb.
Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Zadnja izmed januarskih humoresk, posvečenih češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku in njegovemu nepozabnemu Švejku. Delo z naslovom Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni je izhajalo med letoma 1921 in 1923 in je ostalo nedokončano; leta 1923 je Hašek namreč umrl in namesto načrtovanih šestih delov so ostali samo trije.
Odlomek poglavja s konca tretje knjige pripoveduje o tem, kako se je Švejk vrnil v svojo marškompanijo.

Prevajalec je Jože Zupančič,
interpret Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka pa Špela Kravogel.
Urednica oddaje je Staša Grahek.
Leto nastanka: 2023.

Pojejo odlomke iz del Mozarta, Porpore, Bizeta, Rote, Arditija, Aljabjeva in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetke s koncerta Lozanskega komornega orkestra, ki je pod vodstvom britanskega dirigenta Daniela Hardinga 10. februarja lani nastopil v dvorani Métropole v Lozani. Koncert je uvedla Siegfriedova idila Richarda Wagnerja. Sledili sta še dve simfoniji – najprej Sibeliusova 7. in nato še Schumannova 3., 'Renska simfonija'.
Pri starem in slavnem mestu Bingen se začne 80 kilometrov dolga renska soteska, ki nas pripelje do Koblenza. Ob obrežju se dvigajo strme pečine, veliko je romantičnih razvalin, slikovitih vasic in veličastnih gradov. Prelepa pokrajina, ki jo upravičeno poveličujejo v poeziji, književnosti, slikarstvu in v glasbi. Ren prav tu slavi zmago v vsej svoji moči in lepoti.
Robert Schumann je poveličeval to moč in lepoto v Simfoniji št. 3 v Es-duru, ki jo je napisal leta 1850 v Düsseldorfu, v katerem je dobil službo mestnega glasbenega direktorja in prevzel vrsto zaposlitev. To naj bi bila programska glasba, saj je bil izvirni naslov Epizoda iz življenja na obrežju Rena, pozneje pa je skladatelj delo na kratko imenoval Renska simfonija. V življenjski moči orkestra je čutiti poveličevanje ljubezni do narave, pa tudi idilične in slovesne podobe.

Upokojeni profesor slavistike in katoliški duhovnik Srečko Reher bo govoril o izzivih duhovniškega poklica: celibatu, svobodi, družini.

Na sporedu glasba Herberta Howellsa, Olivierja Messiaena in Francisa Poulenca.

Odlomek romana Esther Kinsky Rombo (2022), v katerega so vpleteni spomini sedmih prebivalcev doline v vasici pod Kaninom na območju Furlanije, ki jo je 6. maja (in nato še septembra) 1976 prizadel hud potres. Ta potres je zaznamoval tudi Posočje.
Rombo je italijanska beseda za podzemno grmenje pred potresom.
Esther Kinsky je bila rojena leta 1956 v Engelskirchnu, živi v bližini Vidma. Je prevajalka, romanopiska, pesnica in esejistka.
Knjiga je napisana v obliki kratkih poglavij z naslovi, ves čas se menjajo pričevanja oziroma spomini sedmih oseb in opisi dogajanja pred in med potresom ter po njem. Napisana je v strnjenem, strogem in hkrati liričnem slogu.

Prevod je delo Miriam Drev,
interpreta sta Pia Zemljič in Benjamin Krnetić,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Urednica oddaje je Staša Grahek.
Leto nastanka: 2023.

Američanka Grace Paley (1922-2007) je napisala tri pesniške zbirke, pri bralcih pa si je pridobila literarni ugled predvsem s kratkimi zgodbami. Bila je hči staršev iz Ukrajine. V intervjujih je večkrat razkrila, da so jo ljudje vztrajno spraševali, kako je v sedemdesetih letih izdala le tri knjige kratkih zgodb in tri pesniške zbirke. Njen odgovor je bil po navadi ta, da je precej lene sorte, ali pa, kot je sama priznala, "da je sposobna v kratki zgodbi doseči več kot marsikateri pisatelj v romanu, nenazadnje pa je imela veliko dela tudi z dvema otrokoma in možem". Grace Paley je bila vse življenje dejavna kot borka za pravice žensk, aktivna je bila tudi v mirovnih protestih v Združenih državah. Kar nekaj let je učila na City College v New Yorku, pozneje pa na Univerzi Columbia. Njena dela so kritiki in širša javnost odlično sprejeli.

Avtorica scenarija in prevajalka Leonora Flis,
interpretka Pia Zemljič,
napovedovalca Jure Franko in Eva Longyka Marušič,
režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Glasbena zgodovina pozna kar nekaj skladateljev, ki so glasbo doživljali kot barve; takemu tipu sinestezije pravimo kromestezija ali fonopsija. Med njimi najdemo imena, kot so Jean Sibelius, Olivier Messiaen, Franz Liszt, Aleksander Skrjabin in Mikalojus Konstantinas Čiurlionis. Ta je svoja barvna doživetja glasbe izrazil tudi z nizom slikovnih del, ki po večini nosijo glasbene naslove. Litovski skladatelj, ki je umrl star komaj 36 let, se je slikanja lotil v zadnjem desetletju svojega življenja in v svojih 30-ih ustvaril velik opus več kot 300 del.

Minilo je 90 let od rojstva pesnika Franceta Forstneriča. Rodil se je v Pobrežju pri Ptuju, študiral pa je na pedagoški šoli v Ljubljani. Sprva je delal kot učitelj, nato je postal novinar pri Večeru, pozneje je bil dopisnik za kulturo pri Delu. Doštudiral je tudi sociologijo. France Forstnerič je pisal za mladino in odrasle. Prvo pesniško zbirko, Zelena ječa, je napisal leta 1961. Njegova poglobljeno bivanjska poezija ima tudi značilnosti pokrajine, ki ga je zaznamovala. Ena najpomembnejših zbirk Franceta Forstneriča je leta 1981 objavljena Ljubstava. Iz nje smo za Literarni nokturno izbrali nekaj pesmi.

Interpret je Benjamin Krnetić,
glasbena oprema Luka Hočevar,
tonski mojster Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Urednica oddaje je Staša Grahek.
Leto nastanka: 2023.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.