Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Felica Giardinija in Antonia Vivaldija.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Brigita Rovšek

Kvartet v c – molu, op. 35 je Chausson pustil nedokončanega. Pri 44ih se je namreč smrtno ponesrečil pri vožnji s kolesom, zato je zadnji, tretji stavek kvarteta po skladateljevih osnutkih dokončal Vincent d'Indy. Za prvi stavek »grave« so značilni impresionistični elementi, v drugem z oznako tempa »zelo mirno« pa je skladatelj uporabil témo iz Wagnerjeve opere Rensko zlato. Delo bo izvedel Godalni kvartet Tartini.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Številni pesniki zimo povezujejo s smrtjo, pri nas je morda ena najbolj znanih z omenjeno asociacijo Murnova Pesem o ajdi. Italijanski pesnik Salvatore Quasimodo v pesmi Davna zima v čisto samosvoji izreki izvablja podobne občutke.

Prevod Ciril Zlobec,
intepretira Gaber Kristjan Trseglav.

Avtor: Ars

Na sporedu César Antonovič Cui: Uspavanka, Tarantella; Milij Aleksijevič Balakirev: Tamara, simfonična pesnitev in Sergej Sergejevič Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.1 v D-duru, op. 19

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe:

Dave Grusin: I'Ve Got Plenty of Nothin' (Gershwin)
Kandace Springs: Solitude (Ellington)
Janez Gregorc: aMate (Gregorc)
Carmen Souza: Song For My Father (Silver)
Bob Mintzer: Aha (Mintzer)
Melissa Stylianou: My One And Only Love (Mellin)
Chicago: Moonight Serenade (Miller)
Dee Dee Bridgewater: Caravan (Tizol)
Chet Baker: Alone Together (Schwartz)

Avtor: Hugo Šekoranja

»Moja simfonija bo nekaj, česar svet še ni slišal. Pomisli na zelo veliko delo, v katerem se zrcali ves svet ... Celotna narava bo zvenela v njem in pripovedovala o tako skrivnih stvareh, ki jih človek zasluti morda le v sanjah. Povem ti, da imam včasih občutek, kot da tega nisem jaz napisal!« je Gustav Mahler zapisal sopranistki Anni von Mildenburg, ko je ustvarjal svojo Simfonijo št. 3 v d-molu. S tem delom začenjamo tretjo iz cikla odddaj, ki jih namenjamo Gustavu Mahlerju. V nadaljevanu predstavljamo skladateljevo 4. simfonijo v G-duru, ki končuje trilogijo vokalno-instrumentalnih simfonij, končujemo pa z vpogledom v Simfonijo št. 5 v cis-molu – novo prelomnico v Mahlerjevi ustvarjalnosti.

Avtor: Anuša Volovšek

Ivan Slamnig, živel je v letih od 1930 do 2001, je veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Podpisal je deset pesniških zbirk, knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar.
V slovenskem literarnem prostoru mu doslej ni bilo odmerjene veliko pozornosti, to pa se bo morda spremenilo s prvim knjižnim izborom njegove poezije. Pripravil in prevedel ga je Peter Svetina, izšel pa je pod naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi.

Avtor: Ars

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poslušajte skladbe Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra.

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 in med letoma 1995/1996 in 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča boste poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester op. 75 Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 19. januarja, ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

V zvočni impresiji poskušata avtorja s filozofsko-poetičnim premislekom o ljudski rezijanski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič konča drugače, zajeti prvinske odmeve mitov o usodi sveta.

Režiser: Matjaž Jarc
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič

Glasova – Kristijan Muck in Nadja Jarc

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Polona Kovačič

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Avtor: Ars

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič.
Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.

Avtor: Tina Poglajen

Tudi tokrat bo v ospredju samospevna glasba Francisa Poulenca, skladatelja, od čigar smrti letos mineva 60 let. Fiançailles pour rire je med Poulencovimi samospevnimi ciklusi za ženski glas najbolj znan in ga boste slišali najprej; skladatelj ga je ustvaril jeseni leta 1939. V vojni čas spada samospevna zbirka Metamorfoze, ki jo je Poulenc prav tako ustvaril na poezijo pesnice Louise Vilmorin. Da ni znal pisati le za glas, ampak tudi za klavir, instrument, ki ga je odlično obvladal, pa razodeva cikel Petih pesmi na poezijo Paula Eluarda.

Avtor: Polona Gantar

Nova postavitev priljubljenega baleta Giselle v ljubljanski Operi ter izzid monografije o skladatelju Egiju Gašperšiču sta dogodka, ki sta zaznamovala glasbeno dogajanje v preteklem tednu. V oddaji pa napovedujemo še tri zanimive koncerte. V soboto bo na koncertu v Celju premierno izvedena noviteta Ozarjena noč za sopran in orkester Matije Krečiča, v prostorih Radia Slovenija pa noviteta Tako tiho Larise Vrhunc. Gre za prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Nov projekt pripravljata Komorni orkester Nova in skupina Noreia. Premierno bo predstavljen na koncertu 28. januarja v Novi Gorici.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Ali so vse skladbe že napisane? So vsa dela že ustvarjena? Tako se sprašujejo poznavalci, ki obvladajo stroko in spomin. Res je, veliko odličnih glasbenih del je bilo v preteklih stoletjih že napisanih, nova pa so nemalokrat preblizu znanim. Posnemovalci so med nami. Podobnosti pa se zgodijo tudi velikim. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Raj za posnemovalce« bomo predvajali: opero- oratorij Oedipus Rex Igorja Stravinskega. Povezovalno besedilo je napisal Jean Cocteau, izvajalci pa so bili: Ivo Židek, tenor (Oedipus), Vĕra Soukupová, mezzosopran (Jocasta), Karel Berman, bas (Créon), Eduard Haken, bas (Tiresias), Antonin Zlesák, tenor (pastir) in Zdenĕk Kroupa, bariton (sel). Povezovalno besedilo je interpretiral Jean Desailly. Praški filharmonični zbor je pripravil Josef Veselka, zbor in orkester Češke filharmonije je vodil Karel Ančerl. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.

Avtor: Pavel Mihelčič

»...To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu ...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

Oddajo v dveh delih o brazilsko-nemški pevki Astrud Gilberto nadaljujemo v letu 1966, ko se je združila s klaviaturistom Walterjem Wanderleyem na ploščku A Certain Smile, A Certain Sadness. Med drugim bomo prisluhnili skladbam Nega do cabelo duro, Windy, Beach Samba ter Let go.

Avtor: Urška Preis

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko – s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavitvi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izvajalci.

Avtor: Ars

V oddaji bomo prisluhnili čisto sveži, uradno še neizdani glasbi ameriške skladateljice Kali Malone v sodelovanju s kitaristom Stephenom O' Malleyem in čelistko Lucy Railton ter prihajajoči novi, že devetnajsti plošči kultnega avstralskega tria The Necks. Obe na samosvoj način členita pristope v polju zvočnega minimalizma.

Avtor: Luka Zagoričnik

Leta 1927 je minilo 300 let od smrti Luisa de Góngore, baročnega pesnika, ki velja za enega najpomembnejših španskih literatov. Prav v njegov spomin je pesniška skupina, ki se je oblikovala okrog leta 1927, sicer pa se je navduševala nad avantgardo in tradicijo španske lirike razbremenila z modernizmom, dobila ime Generacija 27. Širše najbolj znan predstavnik te je Federico García Lorca, med opaznejšimi pa je tudi Jorge Guillén. Rodil se je 18. januarja pred 130 leti v Valladolidu. Guilléna je zanimal sam proces nastajanja poezije, zanimal ga je jezik, rad je eksperimentiral, predvsem z metrumom.

Prevajalci Ciril Bergles, Niko Grafenauer, Nina Kovič;
igralec Uroš Smolej;
režiserka Špela Kravogel;
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka Nejc Zupančič;
redaktorici Maja Žel Nolda, Maja Žvokelj.
Leto nastanka 2013.

Avtor: Ars

Eden najboljših norveških orkestrov je na Saalfelden Jazz Festivalu v Avstriji nastopil s slovitim pianistom Jasonom Moranom.

Avtor: Hugo Šekoranja