Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo Ciaccono v C-duru za violino in basso continuo Antonia Bertalija, arijo Orfeja iz 3. dejanja Gluckove opere Orfej in Evridika, Suito baročnih plesov v B-duru Matthewa Lockeja, Mozartovo Klavirsko sonato št. 12 v F-duru, K. 332, Koncert v c-molu za oboo, violino, godala in basso continuo, BWV 1060 Johanna Sebastiana Bacha in Valček št. 9 v As-duru, op. 69/1 Frédérica Chopina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Balet Fantastična prodajalna je pri Respighiju naročil slavni ruski baletni impresarij Sergej Djagilev. Dogajanje je postavljeno v francosko prodajalno igrač okoli leta 1860. Ponoči igrače v prodajalni čudežno oživijo. V osredju zgodbe sta plesalec in plesalka kankana, ki se zaljubita. Dve stranki, ena iz Rusije in druga iz Združenih držav Amerike, želita kupiti posamezni figurici in plesalca se v strahu pred ločitvijo ponoči skrijeta, tako da ju prodajalec ne bi mogel prodati v različni deželi. Jezni stranki napadeta prodajalca in v tem trenutku igrače oživijo in izženejo oba kupca. Plesalca zapustita svoje skrivališče in vse igrače veselo zaplešejo. Respighi je na podlagi Rossinijevih klavirskih del napisal stilizirane plese, kot so tarantela, mazurka, galop, kankan idr.

Mark Strand, ki je za svoje delo med drugim dobil Pulitzerjevo nagrado, je bil eden najbolj samosvojih pesniških glasov. V njegovih pesmih se v navidezni preprostosti vrtinčijo labirinti pomenov in velika čustva. Pesem Ogenj je iz njegove zbirke Moški in kamela iz leta 2006.

Prevajalka Tesa Drev Juh,
interpretira Primož Pirnat.
Produkcija 2016.

Violinski koncert v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega, ki velja za enega najzahtevnejših solističnih koncertov, je osrednja skladba 3. dela Glasbene jutranjice. Pred njim se bodo zvrstili še Danse bacchanale iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa, Veliki koncert za oboo in klavir na teme iz Verdijeve opere Sicilijanske večernice Antonia Pascullija, preludij k 3. dejanju Puccinijeve opere Madame Butterfly in klavirski ciklus O materi Josefa Suka. Glasbeno jutranjico sklepa Klavirski trio v d-molu Gabriela Fauréja.

Napetost, ironija, skepticizem, obsedenost s smrtjo, nenehno prizadevanje za odkrivanje smisla življenja in na drugi strani energija, intelektualna moč in izvirnost, vse to označuje velikega umetnika in njegovo delo – skladatelja in enega največjih dirigentov svojega časa, ki je s svojo mojstrsko taktirko zaznamoval tudi ljubljansko glasbeno življenje – Gustava Mahlerja. Utrinki njegovega ustvarjanja, glasbene poetike, glasbene poti in skladateljeve povezanosti z Ljubljano pa nas bodo, dragi poslušalke in poslušalci, v tem tednu spremljali v oddajah Skladatelj tedna. Tokrat se bomo zazrli v umetnikova mladostniška leta.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Eno od področij vlaganja denarja in vzpodbujanja javnih razprav v okviru javnih politik Komisije EU je tudi področje "citizen science", kot navajajo v angleškem izvirniku. Pri nas se termin prevaja dokaj različno, od pridevnika državljanska, skupnostna, nenazadnje pa občanska znanost. V temelju pa ne gre toliko za terminološki kot za vsebinski izziv. Kako znanost približati ljudem, ali bolje, kako tiste, ki jih zanima, vključiti v raziskovalne kroge, pa četudi le kot zunanje sodelavce? Predvsem pa, kako lahko pri tem sodelujejo knjižnice? O njihovi dejavni vlogi v vzpodbujanju omenjene občanske znanosti, kot temu zdaj rečejo, bosta govorila mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani in kolega iz knjižnice, dr. Uroš Kunaver.

V duu Apollonis igrata uspešni violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo duo Apollonis, v katerem igrata večkrat nagrajeni in mednarodno uspešni slovenski violinistki Božena Angelova, druga koncertna mojstrica v komornem orkestru Hamburger Camerata ter asistentka za violino na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, in Tanja Sonc, članica Komornega orkestra iz Züricha in umetniška vodja Festivala Sonc. Prvi skupni recital sta izvedli na sklepnem koncertu Salona glasbenih umetnikov Festivala Lent 2015 v Mariboru, kjer sta predstavili izvirne skladbe za dve violini in priredbe del za to zasedbo Alfreda Schnittkeja, Jeana-Marieja Léclairja, Edwarda Elgarja, Sergeja Prokofjeva, Nenada Firšta in Johana Halvorsena. V izvedbi Božene Angelove in Tanje Sonc bomo poslušali prvi posnetek Pantomime za dve violini Nenada Firšta iz leta 2015 in Sonato za dve violini v C-duru, op. 56 Sergeja Prokofjeva, ki jo je skladatelj napisal leta 1932. Poslušajte tudi pogovor z violinistkama o duu Apollonis.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Skladatelj iz Teksasa Bret Newton je v svoji Drugi simfoniji s podnaslovom Gozd sanj (Forest of Dreams) sledil maksimi velikega Wolfganga von Goetheja, ki je zapisal takole: »Ne sanjaj malih sanj, ker té ne ganejo človeških src.« Skoraj 50 minut dolgo delo, ki, strogo formalno gledano, bolj deli naziv simfonija s kakšno Alpsko simfonijo Richarda Straussa – je torej že v svojem jedru izjemno obširna simfonična pesnitev, katere program je sanjsko potovanje skozi življenje in ki se izvaja brez prekinitve, čeprav je notranje členjena na odseke, ki jim je dal naslove: Introdukcija, Sanje o nedolžnosti, Prvi interludij, Sanje o naravi, Sanje o letenju, Drugi interludij, Sanje o ljubezni, Sanje o vojni, Tretji interludij in še sklepni – Sanje o smrti.
Posebnost skladbe je zagotovo poustvarjalno telo, ki ga izvaja. Nasprotno pričakovanju, da bo ta vloga kot pri Straussu recimo zaupana poznoromantičnemu velikemu simfoničnemu orkestru, je Bret izbral prav posebno in edinstveno zasedbo godbe na pihala. V njej ob dvainpetdesetih različnih pihalih in trobilih igrata pridruženi celotni sekciji violončelov in kontrabasov ter klavirja, čeleste in harf, zraven pa še orjaški tolkalni ansambel z devetimi tolkalci, ki igrajo kar na enaintrideset različnih tolkal.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom.

Simfonični orkester Akademije za glasbo je septembra leta 2021 nastopil kot del cikla Tutti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Nastopil je pod taktirko Mihe Rogine in izvedel dela Webra in Hindemitha ter noviteto Ane Zlobko z naslovom Secrets – Skrivnosti.

Matjaž Pikalo: Riba z zlatimi brazgotinami,
Mirana Likar: Ženska hiša,
Primož Sturman: Enajst mesecev žitne kave,
Carlos Pascual: Nilski konj v puščavi.

Recenzije so napisali Marija Švajncer, Miša Gams, Matej Bogataj in Katarina Mahnič.

Concertino, "mali koncert", je nekoliko lahkotnejša in krajša oblika koncertne skladbe, ki je bila priljubljena predvsem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Za to formo se je pri komponiranju odločilo tudi nekaj slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Predstavljamo in predvajamo tri concertine: Concertino za klavir in godala Lucijana Marije Škerjanca, Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka in Concertino za harfo in godala Zvonimirja Cigliča.

»... To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Taka prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, to v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu ...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Pesnik, dramatik, prevajalec in esejist Ivo Svetina je ustvaril obsežen opus. Ob poeziji ustvarja tudi poetične drame, ki so postavljene v oddaljene zemeljske, mitološke in duhovne svetove. Njegove ideje izhajajo iz vzhodnih kultur, religij in filozofskih sistemov. Objava njegove pesmi Slovenska apokalipsa v Tribuni leta 1968 je sprožila odziv vodilnih slovenskih kulturnikov v pamfletu Demokracija da – razkroj ne!. V oddaji boste slišali njegov esej Odgovor poezije, s katerim se odziva na stališča nekdanjih vodilnih slovenskih kulturnikov. Izšel je v reviji Primerjalna književnost leta 1991.

"Če sledim Pirjevčevi analizi tako 'prešernovske strukture' kot 'strukture' poezije, ki se je '(po)vrnila sama k sebi', pridem do ugotovitve, da poezija ni storila nič drugega, kot le izpolnila eno izmed Baudelairovih zapovedi, tisto namreč, da je najvišja tista pesem, ki nastane iz čiste radosti do same pesmi (pisanja pesmi), ker pač poezija nima kaj opraviti z resnico!
A prav tu je kleč! Poezija ima opraviti z resnico, še več – poezija je resnica sama. Resnica človeškega bitja, katerega edino pravo bistvo je prav nihilizem. Čisti nič, ki ga doseže, ko je njegova zavest samo še zavest o sami sebi, ko doseže stanje Popolne praznine. Razsvetljenja in Nirvano ter je tako odrešena ciklične eksistence, ki jo uzakonja Kolo življenja s svojim nenehnim vrtenjem."

Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz skladbe Erika Satieja Gnossienne št. 1 v izvedbi pianista Bojana Goriška. Tonski mojster Vojko Kokot, bralca Maja Moll in Igor Velše.

V svoji razkošni Simfoniji Faust je Franz Liszt v treh stavkih zasnoval karakterne študije treh glavnih likov Goethejeve tragedije – Fausta, Marjetice in Mefista – in pustil, da delo doseže vrhunec v mističnem zborovskem finalu s solističnim tenorjem. Pred tem vas bo pozdravil rezidenčni umetnik Baselskega simfoničnega orkestra, violinist Pekka Kuusisto, ter poustvaril romanco Škrjanček vzleta Ralpha Vaughana Williamsa, v kateri se angleška ljudska glasba sreča z zvokom pozne romantike. Koncertno sezono pa je orkester 31. avgusta lani odprl z novimi orglami v koncertni dvorani Stadtcasino v Baslu in z Baselskimi madrigalisti izvedel uglasbitev 24. psalma francoske skladateljice Lili Boulanger.

V Dolini odkrijejo nove verjetnostne zaloge zemeljskega plina, a jih lahko izčrpajo le s takim postopkom, ki povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Igra je preplet fikcije in dokumentarnega gradiva, ki prevprašuje ne samo okoljevarstveno problematiko, temveč tudi vprašanje novinarske etike in medijske manipulacije.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Saška Rakef
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

David Goljat – Gaber Kristjan Trseglav
Dalila Samson – Barbara Vidovič
Radijska napovedovalca – Igor Velše in Miha Zor
Tonski mojster Matjaž – Matjaž Miklič
Glasbena urednica Darja – Darja Hlavka Godina
Bralca reklam – Lucija Grm in Ivan Lotrič

Z izjavami so sodelovali člani civilne iniciative.

Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v Gledališču Glej avgusta 2015 in montirana v studiih Radia Slovenija februarja 2016.

Glasbena medigra.

Vesna Lemaić je dobro znano domače pisateljsko ime. Nase je prvič opozorila leta 2009, ko je izšel njen kratkoprozni prvenec Popularne zgodbe, za katerega je prejela nagrado fabula. Trznil je, odprla je oko je naslov njene najnovejše zbirke. Šest kratkih zgodb beremo kot roman, saj si zgodbe, ki se vrtijo okoli odnosa med dedom in vnukinjo, sledijo kronološko, prav tako pa orisujejo družbenopolitične razmere zadnjih nekaj desetletij. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Marijino vnebovzetje.

Interpretka Sabina Kogovšek,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica oddaje Ana Rozman.
Produkcija 2023.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.