Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 10.1.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Opis: Pesem Panoptikon iz zbrike P)l)ast za p(lastjo), za katero je pesnica Petra Kolmančič leta 2014 prejela Veronikino nagrado.

Interpretka Darja Reichman,
urednika oddaje Vladmir Motnikar, Sašo Puljarević.
Produkcija 2014.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Skladatelj tedna je tokrat Uroš Krek, vsestranski slovenski glasbeni ustvarjalec današnjega časa. Njegov opus obsega skoraj vse glasbene zasedbe; skladal je instrumentalna, vokalno-instrumentalna in vokalna dela, njegovo glasbeno ustvarjanje pa obsega tudi dramsko, scensko in filmsko glasbo. Resnobne refleksije in radoživa muzikalnost, klasicistično jasno oblikovana misel in ekspresivna izraznost so dvojice, ki si v njegovih delih stojijo nasproti, hkrati pa se združujejo v nedeljivo celoto.

Avtor: Polona Gantar

11:00
Poročila

9. januarja je svoj 87. rojstni dan praznoval dirigent Marko Munih, ki je svoje življenje posvetil glasbi in tako več kot 60 let sooblikoval glasbeno življenje pri nas. Kot ugotavljajo muzikologi, »njegova umetniška dirigentska moč temelji na strokovnem znanju in obvladovanju zahtevnih partitur. Njegova izpovedna moč pa je največja v izvedbah vokalno inštrumentalnih del.« Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi zlato plaketo za življenjsko delo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Takrat je Marko Munih za naš radio spregovoril o svoji življenjski in glasbeni poti.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Zgodovinsko gledano so predniki ovce gojili ne samo za meso in mleko, marveč v veliki meri tudi zaradi runa iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne pa je pomemben del naše dediščine.

Avtor: Ivan Merljak

14:00
Poročila

Vabimo vas k poslušanju še drugega dela pogovora z Dragom Ivanušo, ki bo na večer pred slovenskim kulturnim praznikom prejel nagrado Prešernovega sklada. Tokrat bo njegova pripoved obsegala sodelovanje z drugimi glasbeniki in glasbenimi zasedbami, srečanja z občinstvom in skladanje za film in se vrnila v gledališče, ko bo umetnik svojo pripoved anekdotično končal. Oddajo začenjamo s skladbo iz predstave Cement, ki jo je po besedilu Heinerja Müllerja režiral Sebastijan Horvat v Beograjskem dramskem gledališču. Pogovor je posnel Vladimir Jovanovič, zvočno uredil Franci Moder, pripravila pa Petra Tanko.

Avtor: Petra Tanko

14:40
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Prvi del plošče je poklon Igorju Stravinskemu in njegovi skladbi Pomladno obredje, ki je nastala leta 1913.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Evropski komorni orkester je leta 1981 ustanovila skupina mladih glasbenikov, ki so se seznanili v okviru Mladinskega orkestra Evropske skupnosti. Zdaj šteje približno 60 članov, ki opravljajo vzporedne kariere kot direktorji ali vodje sekcij nacionalnih orkestrov, uveljavljeni komorni glasbeniki in učitelji glasbe. Evropski komorni orkester, ki ga je nekoč vodil Claudio Abbado, je v prejšnjih letih dosegel vrtoglav uspeh. Zgovoren je tudi dolgi seznam solistov in dirigentov, ki želijo sodelovati z njim. Na koncertu, ki ga je imel 3.decembra lani v dvorani kraljice Elizabete v Antwerpnu, si je oder delil z vodilnim dirigentom sirom Antoniom Pappanom in svetovno zvezdo Janine Jansen: sanjski duo, ki ima za sabo že vrsto priznanih posnetkov. Program, sestavljen iz del, kot so iskrivi violinski koncert št. 1 Sergeja Prokofjeva, Ravelova suita Couperinov nagrobnik, Dvoržakova Serenada za godalni orkester v E-duru in Kodályevi igrivi Plesi iz Galante, zagotavljajo užitek ob koncertu na najvišji ravni.

Avtor: Polona Kovačič

Jezuitsko gledališče v Ljubljani velja za prvo pravo kontinuirano gledališče na Slovenskem. Delovalo je 170 let in postavljalo temelje za razvoj splošne kulture. Čeprav so bile predstave po večini v latinščini, pa so v njih našli mesto tudi ljudski jeziki. Za občinstvo, ki je bilo nevešče latinščine, so pripravili povzetke in uporabili še druga izrazna sredstva. O tem, kako so jezuiti jezikovno približali latinske predstave širšemu občinstvu, v pogovoru z dr. Moniko Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Avtor: Aleksander Čobec

Tokrat se posvečamo ustvarjalcema, ki sta domnevno rojena na Nizozemskem, a raznašata svoje spretnosti in znanje po večini zahodne in srednje Evrope: to sta bila Adrian Willaert in Heinrich Isaac.
Drugega franko-flamskega mojstra številni poznamo predvsem po pesmi Innsbruck, ich muß dich lassen (Innsbruck, moram te zapustiti) in delo, ki smo ga izbrali za oddajo – z naslovom Missa carminum, torej Maša pesmi – vsebuje tudi omenjeni napev.

Avtor: Brigita Rovšek

»...To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za podrobnosti. Iz petih perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Taka prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okoli junakinje splete avro polresničnosti, to pa v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti in ob tem prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu ...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret je Branko Jordan.

Režiser je Klemen Markovčič,
glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina,
fonetičarka: Suzana Köstner,
mojstra zvoka: Urban Gruden in Smiljan Greif.

Produkcija uredništva igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija oktobra 2022.

Avtor: Alen Jelen

Za muzikal Aida, katerega prvo dejanje bomo poslušali danes, je glasbo napisal Elton John, besedila pa Tim Rice; scenarij je delo Linde Woolverton. Muzikal Aida je doživel premiero na Broadwayu 23. marca leta 2000 in bil istega leta nominiran za pet nagrad tony, dobil pa je štiri, med njimi tudi za najboljšo glasbo in za najboljšo glavno igralko.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Južnoafriški pisatelj Alan Paton (rojen leta 1903, umrl je 1988) se je rodil v Pietermaritzburgu v Natalu (današnji provinci KwaZulu-Natal) v družini državnega uradnika. Po diplomi se je zaposlil kot učitelj. Bil je ravnatelj popravnega doma, v njem je uvajal liberalne reforme. Med drugi svetovno vojno se je kot prostovoljec javil v britansko vojsko, vendar so ga južnoafriške oblasti zavrnile. Po vojni je na svoje stroške potoval po Evropi, Kanadi in ZDA ter si ogledoval popravne ustanove. Na tem potovanju je na Norveškem začel pisati svoje temeljno delo, roman Jokaj, ljubljena dežela, in ga na potovanju tudi dokončal.
Potem ko je leta 1948 v Južni Afriki prišla na oblast desna Nacionalna stranka, ki je vpeljala doktrino apartheida, je Paton v petdesetih sodeloval pri ustanovitvi Liberalnega združenja, poznejše Liberalne stranke. Borili so se proti zakonom apartheida. Paton je bil veren kristjan in močna vera je bila eden od razlogov, zakaj je tako zelo nasprotoval rasnemu ločevanju. V nasprotju z nekaterimi kolegi se je zavzemal za miroljubno odpravo apartheida. Leta 1960 so mu južnoafriške oblasti odvzele potni list in mu ga deset let niso vrnile.
Tudi v romanih in kratkih zgodbah, ki so sledili delu Jokaj, ljubljena dežela, se Alan Paton ni odrekel tematiki rasne segregacije. Zapustil je obsežen esejistični opus, pisal je tudi poezijo. V slovenščino sta – poleg nekaj radijskih oddaj – prevedena samo njegov roman Jokaj, ljubljena dežela (prev. Jože Dolenc, 1968) in zgodba Življenje za življenje (prav tako prev. Ivan Dolenc). Oddajo o Alanu Patonu je leta 2003 pripravila Nina Grahek Križnar in vanj vključila zgodbo z naslovom Odlagališče ter odlomek zadnjega Patonovega romana Ah, ampak vaša dežela je tako lepa (1981).

Interpreta sta Majda Grbac in Ivan Rupnik,
bralka Jasna Rodošek,
glasbena oprema: Cvetka Bevc,
režiserka je Elza Rituper.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka: 2003.

Avtor: Ars

21:30
Poigra
22:00
Poročila

Poslušali bomo kantato ameriškega dirigenta in skladatelja Jamesa Kallembacha. Četudi je delo naslovljeno Antigona, je skladatelj za siže pravzaprav uporabil zapise Sophie Scholl in pamflete protinacističnega gibanja Bela vrtnica, odseki iz Sofoklejeve tragedije služijo zborovskim intermezzom, delo pa uokvirja standardno responzorijsko besedilo moteta Ecce quomodo moritur. Na zgoščenki je delo posnel kvartet violončel ter ženski zbor Lorelei.

Avtor: Lovrenc Rogelj

Pisateljica Ágota Kristóf se je rodila leta 1935 in odraščala na Madžarskem, večino življenja pa preživela v Švici, v Zürichu, v katerega je z možem in hčerko emigrirala po ruski invaziji na Madžarsko, leta 1956. Pisati je začela razmeroma pozno, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je že dobro obvladala francoščino. Največji uspeh je doživela z romanom Šolski zvezek; izšel je leta 1986, prevedli so ga v več kot 40 jezikov in priredili v dramsko besedilo in filmski scenarij, navdihnil pa je tudi scenarij za videoigro Mati. Šolski zvezek je bil uprizorjen tudi v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana v sezoni 2002/2003. Agota Kristof je napisala sedem romanov, več kratkih zgodb in dve dramski besedili ter izdala zbirko poezije. Prejela je več uglednih literarnih nagrad. Umrla je leta 2011. Pisanje Ágote Kristóf izvira predvsem iz občutka sveta, v katerem je človek skrajno individualiziran, tako rekoč gol, in si mora znova in znova izmišljati pomene za dogajanje okoli sebe. Zato se njena dela gibljejo v območjih absurda ter portretiranja hladnega in izpraznjenega sveta. Kratke zgodbe Vlak proti severu, Otrok in Vseeno je, ki smo jih izbrali za Literarni nokturno, je prevedla Katja Šaponjić in so izšle v zbirki kratkih zgodb Vseeno je, skupaj z romanom Včeraj.

Prevajalka je Katja Šaponjić,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica oddaje pa Petra Tanko.
Produkcija leta 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 10.01.2023 11:20:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt