Južnoafriški pisatelj Alan Paton (rojen leta 1903, umrl je 1988) se je rodil v Pietermaritzburgu v Natalu (današnji provinci KwaZulu-Natal) v družini državnega uradnika. Po diplomi se je zaposlil kot učitelj. Bil je ravnatelj popravnega doma, v njem je uvajal liberalne reforme. Med drugi svetovno vojno se je kot prostovoljec javil v britansko vojsko, vendar so ga južnoafriške oblasti zavrnile. Po vojni je na svoje stroške potoval po Evropi, Kanadi in ZDA ter si ogledoval popravne ustanove. Na tem potovanju je na Norveškem začel pisati svoje temeljno delo, roman Jokaj, ljubljena dežela, in ga na potovanju tudi dokončal.
Potem ko je leta 1948 v Južni Afriki prišla na oblast desna Nacionalna stranka, ki je vpeljala doktrino apartheida, je Paton v petdesetih sodeloval pri ustanovitvi Liberalnega združenja, poznejše Liberalne stranke. Borili so se proti zakonom apartheida. Paton je bil veren kristjan in močna vera je bila eden od razlogov, zakaj je tako zelo nasprotoval rasnemu ločevanju. V nasprotju z nekaterimi kolegi se je zavzemal za miroljubno odpravo apartheida. Leta 1960 so mu južnoafriške oblasti odvzele potni list in mu ga deset let niso vrnile.
Tudi v romanih in kratkih zgodbah, ki so sledili delu Jokaj, ljubljena dežela, se Alan Paton ni odrekel tematiki rasne segregacije. Zapustil je obsežen esejistični opus, pisal je tudi poezijo. V slovenščino sta – poleg nekaj radijskih oddaj – prevedena samo njegov roman Jokaj, ljubljena dežela (prev. Jože Dolenc, 1968) in zgodba Življenje za življenje (prav tako prev. Ivan Dolenc). Oddajo o Alanu Patonu je leta 2003 pripravila Nina Grahek Križnar in vanj vključila zgodbo z naslovom Odlagališče ter odlomek zadnjega Patonovega romana Ah, ampak vaša dežela je tako lepa (1981).
Interpreta sta Majda Grbac in Ivan Rupnik,
bralka Jasna Rodošek,
glasbena oprema: Cvetka Bevc,
režiserka je Elza Rituper.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka: 2003.
Avtor: Ars
