Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 12.12.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu glasba Georga Philippa Telemanna, Francesca Geminianija, Domenica Scarlattija, Pietra Antonia Locatellija in Johanna Sebastiana Bacha:- G. P. Telemann: Fantazija št. 8 v D-duru, 'Alla francese – presto' iz niza 12 fantazij za oboo solo- F. Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, 'La Follia'- Domenico Scarlatti: Sonata za inštrument s tipkami v f-molu, Kk. 466- P. A. Locatelli: Koncert za violino, godala in continuo št. 1 v D-duru, op. 3J. S. Bach: Suita za inštrument s tipkami št. 5 v G-duru, BWV 816

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Predvajamo Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna (solist Igor Ozim) in Haydnov Koncert za rog in orkester št. 1 v D-duru (solist Mihajlo Bulajić).

Avtor: Mihael Kozjek

"Rad bi napisal pesem, ki se je ne bi dalo razložiti in želel bi, da je bralec očaran nad njeno zaprtostjo," pravi Vlada Urošević, makedonski pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik, ki je bil leta 2016 tudi častni gost festivala Dnevi poezije in vina. Pesem obstajanja je iz knjige Nevarne svečanosti, ki je izšla ob tej priložnosti.Prevedla Namita Subiotto,interpretira Saša Mihelčič,leto produkcije: 2017.

Avtor: Ars

Osrednjo pozornost namenjamo Bučarjevi tristavčni orkestrski suiti Belokranjske pisanice. Podrobneje predstavljamo tudi Fantazijo za trobento v As-duru Agustina Millaresa in Sonato za flavto in klavir v D-duru Sergeja Prokofjeva, na sporedu pa so še Valse carnavalesque Cecile Chaminade, Koncert za kvartet saksofonov in orkester Philipa Glassa in Brittnov Vodnik po orkestru za mladega človeka – variacije in fuga na Purcellovo temo, op. 34.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Ottorino Respighi je znan kot eden najvplivnejših italijanskih skladateljev, pionir italijanske simfonike na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje ter prefinjen raziskovalec in občudovalec glasbene literature starejših obdobij. Čeprav je zgodba o njegovih skladateljskih začetkih vsem dobro znana, saj je vanjo vpleten vplivni ruski skladatelj in profesor Rimski-Korsakov, ne moremo spregledati dejstva, da je Respighi že pred njunim srečanjem ustvaril večje število skladb, ki so tako po svoji obsežnosti kot po premišljeni strukturi in obdelavi glasbenega gradiva nakazovale veliko nadarjenost takrat komaj dvajsetletnega violinskega virtuoza. Slišali bomo nekatere izmed teh skladb – skladb, ki jih je zelo verjetno videl tudi Rimski-Korsakov, ko je leta 1900 iz svoje pisarne odslovil vse ostale nadobudne skladatelje ter se navdušeno zagledal v Respighijeva dela.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

V oddaji Samo muzika bomo predstavili Marjana Loborca, legendarnega slovenskega jazzovskega bobnarja, ki je na sceni že skoraj 65 let in je fenomen slovenske glasbene vitalnosti. Toda svojo prvo ploščo - Na rečnem bregu - je dočakal šele tik pred iztekom tisočletja – leta 1999. Sledili so še trije albumi. Z gospodom Loborcem se bo pogovarjal Marko Kumer.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Ste že slišali za hroščka drobnovratnika ali ga celo videli v kateri izmed naših kraških jam? Če je odgovor ne, bo tokrat za pojasnilo poskrbel dr. Slavko Polak, kustos za naravoslovje in muzejski svetnik v Notranjskem muzeju v Postojni. Enega prvih v podzemlju našega krasa opisanih organizmov so opisovali že v prvi polovici 19. stoletja in tako zgodovinsko utemeljili to območje kot geografsko izhodišče nastanka biospeleologije. Kustos Polak pa nam bo predstavil rezultate dveh desetletij lastnih raziskav sistematike in sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev, med katere spada tudi drobnovratnik. Pri molekularnih raziskavah njihovega genoma je v okviru priprave doktorske naloge na univerzi v Ljubljani z računalniškim primerjanjem kratkih odsekov molekul DNK ali PCR-testiranjem (večina je zanj prvič slišala pri diagnosticiranju virusa SARS CoV-2) ugotovil ne le vrstno pripadnost, pač pa tudi sledi evolucije organizmov.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte koncertantni skladbi Primoža Ramovša in Črta Sojarja Voglarja.Harfistko Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Urško Križnik Zupan predstavljamo kot solistko z orkestrom. Njena profesorja sta bila Dalibor Bernatovič in Ruda Ravnik Kosi, ki jo je učila tudi na ljubljanski akademiji za glasbo, na kateri je leta 2003 z odliko diplomirala. Že med študijem in po njem se je udeleževala več mojstrskih tečajev pod vodstvom uveljavljenih glasbenikov, kot so harfistke Patrizia Tassíni, Nicoletta Sanzin in Štefica Žužek ter profesor komorne igre na ljubljanski akademiji za glasbo in violinist Tomaž Lorenz. Leta 2003 je postala članica Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Urška Križnik Zupan bo nastopila kot solistka z orkestrom v dveh koncertantnih skladbah slovenskih skladateljev: Portretu za harfo in komorni orkester Primoža Ramovša in Dvojnem koncertu za flavto, harfo, tolkala in godala Črta Sojarja Voglarja; o obeh delih bo tudi govorila.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Ob koncu 19. Animateke in podelitvi evropskih filmskih nagrad, na katerih je nagrado za najboljši kratki film dobil film z naslovom Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić in sorežiserke Emilie Pigeard, današnjo oddajo Ars humana namenjamo dogajanju v sodobnem animiranem filmu. Ko govorimo o animaciji, veliko ljudi najprej pomisli na filme, namenjene otrokom, ali pa animirane filme velikih holivudskih studiev, kot sta recimo Pixar in Disney, morda tudi na japonski studio Ghibli. Pa vendarle se na področju sodobnega animiranega filma dogaja veliko več kot to. Animirani filmi obsegajo vse od umetniških, eksperimentalnih in dokumentarnih do pripovednih; obravnavajo teme in slikajo podobe, ki jih film z živimi nastopajočimi ne more. Nekateri animatorji in animatorke ustvarjajo samo z digitalnimi orodji, drugi si radi umažejo roke in prisegajo na analogne pristope, veliko jih združuje oboje. Animacija je umetnostna zvrst, ki zahteva najnatančnejše obvladovanje filmskega medija od vseh – zakaj torej skoraj povsod po svetu ostaja na robu filmske umetnosti? Ali v zadnjih letih vendarle vse bolj dobiva mesto, ki ji pripada? O tem z gosti Igorjem Prasslom, Tino Smrekar in Leo Vučko.

Avtor: Tina Poglajen

Nadaljujemo predvajanje posnetkov z nedavnega koncerta ob 10-letnici delovanja Trobilnega kvinteta Contrast, ki je jubilejni koncertni večer izvedel v nedeljo, 27. novembra, v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji. Zasedbo, ki smo jo podrobneje predstavili že v prejšnji oddaji, sestavljajo trobentača Gregor Turk in Blaž Avbar, hornist Jože Rošer, pozavnist Žan Tkalec in tubist Uroš Vegelj. Spored jubilejnega koncerta v Slovenski filharmoniji je bil zasnovan kot presek dotedanjega delovanja Kvinteta Contrast. Prejšnjič ste lahko slišali izvedbo novega dela Brass Fantasy, ki ga je slovenski skladatelj mlajše generacije Tilen Slakan na pobudo članov kvinteta zložil prav za to priložnost, ter Trobilna kvinteta Jana Koetsierja in Andersa Hillborga, tokrat pa sta na vrsti še Suite Impromptu vsestranskega francoskega pozavnista in skladatelja Andréja Lafossa ter s francosko-kanadskimi ljudskimi melodijami prežeta Suita iz Monteregijskega hribovja Kanadčana Morleyja Calverta.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

7. marca 2022 sta v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet v sklopu cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubjanske nastopila kitarist Erik Jurkovič (z deli Sora, Srebotnjaka, de la Maze in Rodriga) in harfist Brin Bernatović (z deli Bacha, Houdyja in Grandjanyja).

Avtor: Vesna Volk

Matija Krumpak: Za blagor sistema,Tone Partljič: Strnišča,Gregor von Rezzori: Spomini antisemita,Miklavž Komelj in Irene Mislej Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij.Recenzije so napisali Andrej Lutman, Marica Škorjanec, Ana Lorger in Iztok Ilich.

Avtor: Vlado Motnikar

Poslušamo klasicistično glasbo Leopolda Ferdinada Schwerdta in dva odziva na to glasbeno obdobje iz opusov Uroša Kreka in Dušana Bavdka.

Avtor: Primož Trdan

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ívane Djilas "Hiša" je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si jo družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je poistovetil z usodo njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu naletela na izjemen uspeh pri bralcih in kritiki. Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ívana Djilas uvrstila tudi v deseterico nominirancev za literarno nagrado Kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI - Radio Trst A, 2017.

Avtor: Alen Jelen

Pisatelj, prevajalec in kolumnist Javier Marías se je rodil leta 1951 v Madridu, mestu, v katerem je letos septembra umrl. Je avtor številnih romanov, knjig kratkih zgodb, zbirk člankov in življenjepisov. Večkrat je bil nagrajen za svoj ustvarjalni opus. Poučeval je na Univerzi v Oxfordu in na Univerzi Complutense v Madridu. V slovenščino je prevedenih več kot deset njegovih knjig. Letos je pri Sodobnosti izšel prevod knjige Napisana življenja, zbirke biografskih skic znanih literarnih osebnosti. V njej je tudi esej Thomas Mann – skozi svoje trpljenje, ki ga je prevedla Barbara Pregelj."Šibkost Thomasa Manna je bila, da je verjel, da se ne jemlje resno, medtem ko je iz njegovih romanov, esejev, pisem, pa tudi dnevnikov očitno, da je bil povsem prepričan o svoji nesmrtnosti. Da bi ovrgel pretirano hvalo, ki jo je Smrti v Benetkah namenil neki Severnoameričan, mu na pamet ni padlo nič drugega kot te besede: "Ne nazadnje sem bil tedaj, ko sem to napisal, šele začetnik. Z obrtjo sem sicer že začel, a vseeno nisem bil drugega kot le začetnik." Ko to ni bil več, je verjel, da je sposoben velikih stvari, in v nekem pismu kritiku Carlu Marii Webru je samozavestno govoril o "veličastni zgodbi, ki bi jo nekoč lahko napisal".Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz drugega stavka Hindemithove Sonate za violino in klavir v izvedbi violinista Karla Žužka in pianista Milivoja Šurbka. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.

Avtor: Andrej Rot

Dvaintridesetletni beloruski dirigent Dmitrij Matvijenko je lani zmagal na mednarodnem tekmovanju mladih dirigentov Malko s svojo prepričljivo glasbeno drznostjo. Šolal se je na univerzi v Sankt Peterburgu in Moskvi. Pred tekmovanjem Malko je že večkrat dirigiral v tujini, zdaj pa je na povsem drugi ravni svoje kariere. Kot del nagrade tekmovanja je prejel dirigentske angažmaje za 24 različnih simfoničnih orkestrov na severu in v preostali Evropi – vključno z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, s katerim je nastopil 29. septembra v koncertni hiši v Københavnu. Za Dmitrija Matvijenka je bila to velika priložnost, s Šostakovičevo Simfonijo št. 4, demonsko nočno glasbo Mauricea Ravela in s skladbo za gremija nominirane 42-lene skladateljice Anne Clyne, ki prihaja iz Anglije. Njena orkestralna skladba This Midnight Hour/Ta polnočna ura je prava gotska grozljivka, polna vizij in zloveščih nočnih občutij. Solist: pianist Andrej Gugnin.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

V grotesknem dramoletu se vse zgodi v jeziku junakov, ki živijo v domu za starejše. Jezik zakonskega para in njune prijateljice, edinih nastopajočih, je preplet poetizmov, psihologizmov, asociacij, racionalizmov, besednih iger in vsakdanjih fraz. Pogosto besede niso uporabljene v ustaljenem pomenu, temveč v prenesenem ali pa v novem, to pa v igri ustvarja svet humorne parodije. Režiser je Igor Likar.Dramaturg: Pavel LužanTonski mojster: Miro MarinšekGlasbeni opremljevalec: Marko StoparZakonca – Majda Potokar, Marjan HlastecNjuna prijateljica - Judita HahnUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija marca 1991

Avtor: Vilma Štritof

Leto 2021 je bilo za prezrtega pianista prelomno, saj sta izšla kar dva albuma z njegovimi posnetki. Za življenja je sicer zelo aktivni pianist Hasaan Ibn Ali dočakal eno samo ploščo. Izšla je z imenom precej bolj znanega bobnarja Maxa Roacha, čeprav je Ali prispeval vseh sedem skladb. Njegov slog se je precej razlikoval od sloga vseh preostalih pianistov tistega obdobja. Bil je predan izključno glasbi, njegovo vedenje pa se je večini zdelo čudaško, ekscentrično in nesprejemljivo celo za džeziste. Ali je sicer igral nenehno in povsod, kjer se mu je ponudila priložnost: nadomeščal je manjkajoče pianiste v klubih, sodeloval na jam sessionih ter pogosto, predvsem ponoči, improviziral pri Roachu doma. Nekaj tega igranja je Roach tudi posnel. Ko so pozneje te posnetke poslušali džezovski kritiki, so menili, da zvenijo kot nove skladbe Jasona Morana. Igranje Ibn Alija je bilo tako dovršeno, kompleksno in zapleteno, da se je veliko glasbenikov rajši izognilo igranju z njim. Če je v klubu zaslišal pianista, ki ni zmogel zaigrati težjih pasaž, ga je vrgel s stola in igral namesto njega. Alijevo igranje je nekoliko spominjalo na igraanje Monka ali Herbija Nicholsa, a je bilo vseskozi izvirno in drugačno.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 12.12.2022 17:30:05

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt