Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Dan začenjamo z obletnicami. Z glasbo se bomo spomnili Petra Michaela Brauna, sira Johna Barbirollija, Galine Grigorjeve, Marie Callas in Katherine Hoover.

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Še dve obletnici bomo počastili v današnji Glasbeni jutranjici, in sicer se bomo najprej spomnili Aarona Coplanda, ameriškega skladatelja, učitelja kompozicije, pisatelja in pozneje dirigenta, ki je umrl na današnji dan leta 1990, nato pa še našega skladatelja, zborovodje in pravnika Oskarja Deva, ki se je rodil na današnji dan leta 1868.

Avtor: Vesna Volk

Lili Novy je bila ena naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno ustvarjala ob moških, svojih kolegih, in se uveljavila. Najprej je pisala v nemščini, po okupaciji leta 1941 pa je ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke, poleg tega je slovensko poezijo prevajala v nemščino. Njeno pesem Somrak interpretira dramska igralka Maja Sever.

Avtor: Ars

Tretji del Glasbene jutranjice posvečamo francoskemu skladatelju Vincentu d'Indyju, in sicer bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so nanj vplivali, in skladateljev, na katere je vplival on, seveda pa ne bo manjkala tudi njegova glasba.CÉSAR FRANCK: VELIKA SIMFONIČNA SKLADBA, OP. 17FELIX ALEXANDRE GUILMANT: MORCEAU SYMPHONIQUE ZA POZAVNO IN KLAVIR, OP. 88VINCENT D'INDY: SIMFONIJA NA FRANCOSKO GORSKO PESEM ZA KLAVIR IN ORKESTER, OP.25ALBERT ROUSSEL: ELPÉNOR, ZA FLAVTO IN GODALNI KVARTET, OP. 59ARTHUR HONEGGER: SONATINA ZA VIOLINO IN VIOLONČELODARIUS MILHAUD: FRANCOSKA SUITA ZA PIHALNI ORKESTER, OP. 248ERIK SATIE / ERIK SATIE: SONNERIES DE LA ROSE+CROIX

Avtor: Vesna Volk

Islandija ima zgodovino velike mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev Völuspa, jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, konča pa se z Ragnarokom, Somrakom bogov.

Avtor: Bor Turel

Svetovno nogometno prvenstvo je eden največjih športnih dogodkov na svetu. Zato njegov doseg v svetovnem smislu presega športne okvire, saj se vsaka štiri leta tako ali drugače dotakne več kot polovice Zemljanov. Tokratno prvenstvo gosti Katar, daleč najmanjša država gostiteljica in tudi prva brez nogometne tradicije. Odločitev o gostitelju je mednarodna nogometna zveza FIFA sprejela pred 12 leti in se takoj soočila s kritikami. Pomisleki so se v dobrem desetletju izkazali za utemeljene, še več, v Katarju trenutno spremljamo prvenstvo, ki se ne more otresti takih in drugačnih zapletov zunaj igrišča.

Avtor: Matej Hrastar

Aldo Kumar je ustvaril obsežen in raznovrsten zborovski opus. Že v mladosti je deloval kot dirigent Komornega zbora Zorko Prelovec iz Idrije in zbora Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu, zato je zborovska glasba predstavljala nepogrešljiv del njegovega življenja in ustvarjanja. Njegova zborovska dela predstavljajo mikaven izziv pevcem in zborovodjem, zato so pogosto na sporedih tako ljubiteljskih kot tudi tekmovalnih in profesionalnih zborov. Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom Stojana Kureta na nosilce zvoka posnel njegove Pesmi od ljubezni in kafeta, Istrsko suito in Suito iz Krsta pri Savici.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V oddaji gostimo skladatelja mlajše generacije Andreja Makorja, ki je tudi solopevec, profesor in zborovodja. V pogovoru z njim bomo spoznali, kako ta različna glasbenoustvarjalna področja združuje v svojem vsakdanjiku. S komentarji nas bo popeljal v poslušanje štirih novejših del, ki jih je napisal med letoma 2018 in 2022. To bodo skladbe Še zadnji zvon, Ker mi samo lupina smo, Žalostinke in Koral.

Avtor: Katarina Radaljac

Oglašamo se z 19. Animateke, ki v tem tednu poteka v Ljubljani in na spletu. Iz Brooklyna v New Yorku se nam je oglasila Signe Baumane, latvijska animatorka, ki je na festivalu že večkrat gostovala s svojimi filmi, tudi s filmom Kamenje v mojih žepih, tokrat pa predstavlja celovečerni animirani film Moja romanca z zakonom, v katerem nadaljuje kritično in ironično seciranje vloge ženske v patriarhalni družbi. Spremljamo tudi sklop animiranih dokumentarnih filmov, ki so v svetu vse bolj priljubljeni in uveljavljeni, ter program animiranih filmov za otroke. Pozabili nismo niti na redni spored v kinu, kjer smo si ogledali Zločine prihodnosti Davida Cronenberga in prvi domači božični film Kapa Slobodana Maksimovića.

Avtor: Tina Poglajen

Zgodbo o mravljicah, ki vso pomlad in vse poletje trdo garajo, da bi si nabrale hrano za mrzle dni, a jo ob koncu poletja pridejo pobrat nesramne kobilice, je z glasbo opremil Randy Newman. Newman, rojen leta 1943 v Los Angelesu, je ameriški pevec, pisec besedil, aranžer, skladatelj in pianist, znan po slogu petja z južnjaškim naglasom. Izhaja iz družine hollywoodskih filmskih skladateljev in tudi sam je svojo glasbeno kariero kot pisec pesmi začel že pri sedemnajstih letih. Med drugim je pisal uspešnice za skupine, kot so Fleetwoods, njegove najbolj znane pesmi, ki jih je posnel kot snemalec, pa so uspešnice "Short People", "I Love L.A.", "You've Got a Friend in Me". Drugi izvajalci so dosegli velike uspehe z njegovimi pesmimi "Mama Told Me Not To Come", "I Think It's Going to Rain Today" in "You Can Leave Your Hat On".

Avtor: Alma Kužel

Na plošči 7 slovenskih pripovedi je sedem slovenskih ljudskih pesmi, prirejenih za kitaro in violino, na dveh pa se Tini in Marku pridružita violinist in violist Peter Ugrin in kontrabasist Nikola Matošič.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Začnemo s Prešernovimi nagradami, ki so jih tradicionalno razglasili v Narodni galeriji. Za življenjsko delo so se poklonili multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in slikarju Hermanu Gvardjančiču. Posvetimo pa se tudi gledališču: SNG Drama Ljubljana decembrsko vzdušje odpira z družinsko dramo Kako je padlo drevo, v kateri družinski člani zaradi preobremenjenosti skoraj spregledajo spreminjanje narave in urbanega sveta okoli sebe. Na malem odru SNG Nova Gorica pa bo prav tako jutri ob 20ih premierno zaživela distopična igra Nenadoma, reka, srbskega dramatika in dramaturga Dimitrija Kokanova, ki je z njo odgovoril na Orwellov roman 1984. V Svetu kulture malo 16. uri še o predstavi Iščoča v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu – ta je plod raziskovanja in zgodovinjenja slovenskega sodobnega plesa, ki se ju je lotila plesalka in koreografinja Urša Rupnik.

Avtor: Žiga Bratoš

Lahko bi rekli, da proteini podpirajo tri vogale tiste hiše, katere kompleksnost zajamemo z na videz preprosto besedo življenje. Ne samo, da beljakovine pretežno sestavljajo celice in tkiva, še pomembnejše je, da pravzaprav pomenijo temeljni jezik, nekakšno abecedo življenja. Prav zaradi njihove interakcije tečejo vsa signalizacija in vsi ključni življenjski procesi. Tako seveda ni presenetljivo, da so napake in 'komunikacijski šumi' v teh interakcijah pogosto lahko vir težav oziroma bolezni. Pa tudi, na drugi strani, da se nam z vse bolj poglobljenim razumevanjem teh procesov odpirajo čisto nove možnosti, kako z natančno ciljanim pristopom doseči točno določeno problematično mesto v kompleksni proteinski komunikaciji. Poti in možnosti je veliko, v današnjih Podobah znanja pa se bomo podrobneje posvetili t. i. inducirani razgradnji proteinov, ki je v zadnjem obdobju izredno živahno in obetavno področje raziskav. To je tudi področje, na katerem aktivno deluje tudi doc. dr. Izidor Sosič s fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Avtor: Nina Slaček

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Avtor: Marko Šetinc

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je peto leto po vrsti razglasilo nagradi in priznanje Ivane Kobilca za umetniške dosežke v slovenski vizualni umetnosti. Za življenjsko delo je nagrado prejel akademski slikar Ivo Prančič, eden osrednjih svoje generacije pri nas, ki se je predstavil že na več kot sedemdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2013 je izšla njegova monografija, ustvarjalna moč Iva Prančiča pa še kar vztraja, lani je v galeriji Bažato razstavil 30 novih slik v oljni tehniki. Ta je zanj značilna, tako kot modernizmu zavezane abstrakcije s prevladujočo črno, pa veliki formati iz več platen. V utemeljitvi so poudarili Prančičev "impresiven in koherenten umetniški opus, v katerem zavzeto, temeljito in inovativno raziskuje sliko, zlasti njene nemimetične vsebine ter v ospredje postavlja slikarsko materialnost in proces". Obiskali smo ga v njegovem ateljeju. Na fotografiji atelje Iva Prančiča (foto: Žiga Bratoš)

Avtor: Žiga Bratoš

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Tretji koncert za Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonijeTako kot smo mi Slovenci pevski narod, so tudi Latvijci in to se na najvišji ravni kaže tudi v njihovi zborovski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Na to, kakšen pomen ima petje v njihovi kulturi, kaže Latvijski festival pesmi in plesa, ki v svetovnem merilu velja za največji zborovski dogodek in je od leta 2008 del Unescovih mojstrovin ustne in nesnovne dediščine.Zbor Slovenske filharmonijeAnastasija Kildiša, dirigentkaPēteris Vasks: Zīles ziņa (Siničino sporočilo)Andrejs Selickis: Radi mani, ak Dievs* (Čisto srce, o Bog, mi ustvari)Andrejs Selickis: O Crux Christi* (O Kristusov križ)Lūcija Garūta: Mūsu Tēvs debesīs* (Oče naš, ki si v nebesih)Jēkabs Jančevskis: Mater amabilis (Mati ljubezniva)Ēriks Ešenvalds: Only in sleep (Le v spanju)Pēteris Plakidis: Izkal pakavu (Kuj podkev)Pēteris Plakidis: Zeme* (Zemlja)Rihards Zaļupe: Sauciens vējā* (Klic v vetru)Andrej Makor: Paisaje (Pokrajina)Ambrož Čopi: TišinaLojze Lebič: Tihi gajAndrej Makor: Gospodi Iisuse (Gospod Jezus Kristus)Andrej Makor: Spasenie sodelal (Odrešenje)Črt Sojar Voglar: Bogorodice Devo (Božja mati Devica)* Prvič v Sloveniji

Avtor: Vesna Volk

Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi. Imel je judovske korenine, pisal pa je v nemščini, in sicer potopise, reportaže, spomine in satire. Njegovo humorno zgodbo z naslovom Reportaža v domu padlih deklet interpretira Vladimir Jurc.Prevajalec je Janko Moder,interpret Vladimir Jurc,režiser Alen Jelen,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojster zvoka Nejc Zupančič,urednika oddaje pa Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman.Produkcija leta 2017.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili nemškemu pihalcu in skladatelju Emilu Mangelsdorffu. Za vedno se je poslovil 20. januarja letos, star častitljivih 96 let. V svoji dolgi karieri je igral v zasedbah pianistke Jutte Hipp in v zasedbah svojega brata – pozavnista Alberta. Vodil je tudi svoje lastne zasedbe. Bil je tudi glasbeni pedagog, pogosto so ga vabili kot eno redkih prič jazzovskega gibanja pod nemškim nacizmom.

Avtor: Marko Kumer