Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Uvodni del prinaša Agitato za klavir Edvarda Griega, Koncert za dve trobenti v C-duru Antonia Vivaldija, Haydnov Godalni kvartet št. 7 v A-duru, op. 2, št. 1, Orgelsko pastoralo, op. 19 Cesarja Francka in Parthio za pihala v F-duru Antonia Rosettija.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Polona Gantar

Osrednje delo 2. dela Glasbene jutranjice je suita iz baleta Trnuljčica Petra Iljiča Čajkovskega, ki je pri komponiranju za osnovno ogrodje vzel različico pravljice bratov Grimm, v kateri princesina starša preživita stoletni spanec Trnuljčice in nato slavita njeno poroko s princem. Suito iz baleta Trnuljčica uokvirjata dve polki – virtuoznejša Sergeja Rahmaninova in bolj rustikalna iz Čeških plesov Bedricha Smetane.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesnik in dramski igralec Tone Kuntner je izdal novo knjigo z naslovom Grabe mojih sanj. Gre za izbor iz njegovega obsežnega pesniškega opusa, saj je avtor kakih šestnajstih zbirk. Ob avtorjevi osemdesetletnici drugo leto pa svojevrsten vnovičen pogled v njegovo ustvarjanje.
Interpretacija: Barbara Žefran.

Avtor: Ars

Začetek 3. dela ponedeljkove Glasbene jutranjice namenjamo krajši predstavitvi večernega koncerta Simfonikov RTV Slovenija, ki bodo pod vodstvom Rossena Milanova nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na 2. koncertu cikla Kromatika, ter s koncertom povezani nagradni igri, pri kateri lahko z aktivnim sodelovanjem in pravilnim odgovorom osvojite 2 brezplačni vstopnici za obisk koncerta. Sledila boa še glasba Blaža Arniča, Anthonyja Girarda, Jeana Francaixa in Johna Williama Duarteja.

Avtor: Mihael Kozjek

Olivier Eugene Prosper Charles Messiaen se je rodil v Avignonu v Franciji v družini izobražencev. Bil je starejši od dveh sinov pesnice Cecilije Sauvage in učitelja angleščine Pierra Messiaena, ki je iz angleščine v francoščino prevajal igre Williama Shakespeara. Messiaenova mati je objavljala vrsto svojih pesmi – med njimi sta bila Obetajoča duša in zadnje poglavje cikla Ko se zemlja vrti, ki jih je posvetila še nerojenemu sinu. Massiaen je pozneje dejal, da so te pesmi nanj močno vplivale in jih je razumel za preroške v povezavi s svojo poznejšo umetniško kariero.

Avtor: Bor Turel

Rdeča nit oddaje so povezave džeza z narodno-zabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav džezisti – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa – Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so bili vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi džez. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši besedilopisec Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka. Avsenika je stroka pri nas cenila, saj so mnogi priznani skladatelji in aranžerji, kot so na primer Bojan Adamič, Mario Rijavec in Jože Privšek, prirejali njegova dela za različne glasbene zasedbe – tudi za Simfonike ali Big Band RTV Slovenija.

Avtor: Marko Kumer

Preteklo sredo so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »O svetlobi«. Tako kot odmevno razstavo »Skoraj vse o zvoku« v letu 2016, jo je zasnoval kustos dr. Orest Jarh. Po osnovni izobrazbi je fizik, in tako prepričan, da je za večino ljudi svetloba sicer pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo prav skozi njo. Obiskali smo ga na pripravah dan pred otvoritvijo, in bili deležni njegovih povzetkov okrog 4 vprašanj, ki si jih zastavlja postavitev razstave: kako vidimo, kaj je svetloba, kakšna je njena hitrost in kaj sploh in kakšen je »eter«. Sprehod med vitrinami tako pokaže presek dveh tisočletij iskanja pravega pojasnila, kaj svetloba dejansko je, hkrati pa je na razstavi videti tudi širok nabor razvoja ponudbe izdelkov tako nekdanje kot sedanje slovenske optične in industrije svetil.

Avtor: Goran Tenze

Tadeja Vulc je uspešna skladateljica in zborovska dirigentka, tokrat bomo predstavili njene zborovske skladbe za mešani pevski zbor.

Skladateljica Tadeja Vulc največ ustvarja zborovsko glasbo, od leta 1995 se intenzivno posveča tudi zborovodstvu. Že v času študija je vodila različne zbore in vokalne zasedbe na Koroškem, dve leti je vodila mladinski pevski zbor Secunde pri pevski šoli Carmina Slovenica, od sezone 2012/2013 pa zelo uspešno vodi Akademski pevski zbor Maribor. Z njim je na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2014 v Mariboru dosegla zlato plaketo in priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, sama pa tudi priznanje za obetavno zborovodkinjo debitantko na Naši pesmi. V izvedbi nekaterih najboljših mešanih odraslih pevskih zborov boste slišali skladbe Tadeje Vulc, ki prepričajo z izvrstno izdelano pesemsko zgradbo in izbrušeno skladateljsko govorico, z zvočno učinkovitostjo ter z glasbeno in duhovno poglobljenostjo. Poslušali boste njene zborovske skladbe: Epilog, Kip in Fortuna ter njeno priredbo slovenske ljudske pesmi Če bi jaz bila fčelica, za katero je prejela prvo nagrado za priredbo ljudske skladbe. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bo skladateljica govorila o svoji zborovski glasbi in zborovodstvu.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

Svoj Kvintet za trobila št. 3 v Des-duru je ruski skladatelj Viktor Evald zložil leta 1912 kot zadnjega od svojih štirih tovrstnih kvintetov. Je najobsežnejši in najambiciozneje zastavljen izmed vseh štirih Evaldovih del. Sestavljajo ga štirje stavki, v katerih je skladatelj ohlapno sledil konvencionalni štiridelni formi sonatnega ciklusa in se ni oddalji od romantičnega idioma, ki prežema domala celoten njegov opus. Delo je posnel trobilni ansambel The Wallace Collection.
Nastanek Allegra za trobilni septet Jeana Sibeliusa je najbrž spodbudil skladateljev obisk finskega mesteca Lovisa. Tam se je Sibelius udeležil koncerta tamkajšnjega trobilnega ansambla, ki je skladatelja navdihnil za pet kratkih, karakterno različnih skladb za trobilni septet. Delo je posnel trobilni ansambel Gabrieli iz Londona.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Ljubljani se začenja festival Cellofest, ki bo v tednu dni ponudil osem koncertov, večdnevno delavnico za najmlajše ter mojstrske seminarje za študente in dijake, medtem pa se bo v Mariboru v prihodnjih dneh predstavila alternativna gledališka produkcija – ZIZ festival, ki opozarja tudi na težave s financiranjem in pomanjkanjem tamkajšnjih prizorišč.

Avtor: Urban Tarman

Januarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank v okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana nastopil Orkerster klarinetov Akademije za glasbo pod vodstvom Jožeta Kotarja.
Izvedel je pisan spored priredb in izvirnih del za ta sestav, in sicer dela Mozarta, Widorja, Jarca, Soenena, Kernena in Van der Roosta.

Avtor: Vesna Volk

Lenar Zajc: Odred,
Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas,
Jurij Devetak (Boris Pahor): Nekropola.

Recenzije so napisali Ana Geršak, Aljaž Koprivnikar in Miša Gams.

Avtor: Vlado Motnikar

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Avtor: Ars

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič, ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.

V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.

Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni strani.

Interpretinja: Milena Zupančič
Režiser: Alen Jelen
Tonski mojster: Nejc Pipp
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Produkcija: Program Ars – Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina
Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Simfonični orkester RTV Slovenija nadaljuje cikel Kromatika. V Dvořakovem Koncertu za violončelo bomo poslušali Thomasa Carrolla, dirigiral bo Rossen Milanov, na programu pa bo še virtuozna Mendelssohnova Četrta simfonija. Vabljeni k spremljanju koncerta, tokrat izjemoma v ponedeljek ob 19:30 na Arsu.

Avtor: Primož Trdan

Ameriški avtor Nathan Hoks je avtor dveh nagrajenih pesniških zbirk: Budnice (2010) in Ozki krog (2013). Na univerzi v Chicagu predava kreativno pisanje in soureja mikro založbo Convulsive Editions, ki izdaja različne publikacije v visokem tisku. Leta 2018 je prejel nagrado Tomaža Šalamuna za kratek pesniški rokopis Zasanjani dnevi obstoja. V okviru omenjene nagrade je istega leta obiskal Ljubljano in mesec dni preživel v stanovanju Javnega sklada za kulturo.

Prevajalka Ana Pepelnik,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstra zvoka Sonja Strenar in Miha Jaramaz,
urednica oddaje Tina Kozin.
Leto nastanka 2019.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša novosti s sodobne džezovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske džezovske teme.

Avtor: Tina Ogrin